Janez Potočnik (1749-1834) je prvi znani slovenski gluhi slikar. Rodil se je v Kropi na Gorenjskem kot najstarejši sin fužinarja Gregorja Potočnika in njegove druge žene Marijane, rojene Toman. Njegov mlajši brat Jožef je bil doktor prava in nekaj časa tudi ljubljanski župan. Obiskoval je Grafično akademijo na Dunaju. Po vrnitvi v domovino je prebival in ustvarjal v Ljubljani. Je pripadnik poznobaročnega slikarstva na Kranjskem. V več kot 60-letnem delovanju je ustvaril veliko cerkvenih slik in tudi nekaj fresk. Slikal je tudi portrete in je začetnik portretizma na Slovenskem; med pomembnejšimi sta portret Michelangela Zoisa, očeta Žige Zoisa, in barona Smledniškega. Slikarjeva dela hranijo v Narodni galeriji in Narodnem muzeju v Ljubljani ter v Gornjesavskem muzeju Jesenice.