Izjava za javnost

*** ZDGNS, Ljubljana, 25. 4. 2016 *** 27. april – mednarodni dan ozaveščanja o hrupu

V Sloveniji je približno 70.000 uporabnikov slušnih aparatov, po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa se letno izda 13.000 novih slušnih aparatov. V Sloveniji je približno 150.000 oseb z okvaro sluha, od katerih jih ima le približno polovica ugotovljeno okvaro. Vsako leto številne države po svetu zadnjo sredo v mesecu aprilu obeležujejo mednarodni dan ozaveščanja o hrupu. Namen tega je opozarjanje in ozaveščanje javnosti o zdravstvenih posledicah zaradi dolgotrajne izpostavljenosti hrupu. Okoljski hrup predstavlja enega najresnejših okoljskih vzrokov za breme bolezni. Izpostavljenost visokim nivojem hrupa, nad 85 decibelov (dB), lahko privede do trajnih poškodb sluha. Hrup, glede na poročilo Svetovne zdravstvene organizacije, že pri nižjih nivojih, to je nad 55 dB, lahko povzroča vznemirjenost ali motnje spanja, za otroke pa predstavlja težave pri učenju. Vpliv zvoka na zdravje in počutje ljudi večinoma povezujemo z jakostjo zvoka v okolju in njegovo povprečno letno ravnjo za dan, večer in noč. Tak pristop izhaja predvsem iz dejstva, da stalna izpostavljenost hrupu cestnega, letalskega in železniškega prometa ter industrijskih obratov v bivalnem okolju poveča tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni. Z direktivo o ocenjevanju in upravljanju okoljskega hrupa evropske države izpostavljajo prav ta problem in pozivajo vse države, naj zmanjšajo hrup v okolju. Obenem pozivajo tudi k ohranjanju mirnih območij v urbanem in naravnem okolju. Uporabniki slušnih aparatov imajo v hrupnih okoljih pogosto težave z razumevanjem govora, saj je sposobnost, da se osredotočijo na govor in obenem zanemarijo vse tisto, kar jih ne zanima, bistveno okrnjena. Spretnost, ki je za normalno slišeče osebe običajna in poteka pravzaprav nezavedno, osebam z okvaro sluha predstavlja zelo veliko težav. Nemalo uporabnikov slušnih aparatov nad aparati obupa prav zaradi hrupa v okolju, saj ga le-ti kljub visoko razviti tehnologiji še vedno močno krepijo. Prav tako je uporabnikom slušnega aparata močno oteženo sprejemanje koristnih informacij prek medijev, poslušanje pogovornih oddaj in podobno, saj velika večina medijev opremlja informacije in pogovorne oddaje z glasbeno podlago. Glasbena podlaga, ki se pojavlja v medijih, predstavlja za uporabnike slušnih aparatov hrup, saj zaradi okvare sluha ne morejo izluščiti pomembnih informacij, ker jih prekriva glasba. Nerazumevanje informacij zaradi hrupa v ozadju pa pri uporabnikih slušnega aparata povzroča dodaten stres in posledično s stresom povezana obolenja. Zato pozivamo vse televizijske in radijske hiše: »Naredite medije dostopne tudi uporabnikom slušnega aparata!« Dojemanje zvočnega okolja ni povezano samo z njegovimi značilnostmi, temveč tudi z informacijo, ki nam jo prinaša, našimi preteklimi izkušnjami, odnosom do vira zvoka, s sliko, ki jo ob zvoku vidimo, in drugimi dejavniki, ki vsi vplivajo na zapletenost odziva in velike razlike med posamezniki. Dobro poznavanje vseh teh vplivov nam bo omogočilo, da bomo laže razumeli, zakaj se ljudje na zvoke v okolju odzivamo tako različno.

Pripravil: Adem Jahjefendić, strokovni delavec Mladen Veršič, predsednik ZDGNS