28. 01. 2022
Kako doma lažje skrbeti za bolnega ali onemoglega svojca, prijatelja ali znanca?
V prispevku nam Ana Ramovš predstavi, s čim se družinski oskrbovalci srečujejo, ko doma skrbijo za nekoga in kako si oskrbo lahko olajšamo. Družinski oskrbovalci so vsi tisti, ki tedensko nekaj ur ali več, lahko tudi dnevno, skrbijo za nekoga, ki je kronično bolan ali je zaradi invalidnosti in starosti opešan, onemogel in potrebuje oskrbo. Vsak 5. do 10. prebivalec Slovenije je družinski oskrbovalec.
Sistem dolgotrajne oskrbe ni vzdržen brez družinskih oskrbovalcev, brez tega, da ljudje doma skrbijo za svoje bližnje, sorodnike, prijatelje, znance. Ne financ, ne kadra ni dovolj v nobeni, še tako bogati državi, zato je zavedanje, da je treba za družinske oskrbovalce poskrbeti z znanjem in podporo, vedno večje.
Kako oskrbo doma olajšati:
Razbremenitev in pomoč
Če je oseba sama v vlogi oskrbovalca, je zelo pomembno, da poišče pomoč. Velikokrat svojci, ki skrbijo za obolelega,čakajo, da bo drugi ponudil pomoč. Lahko si pomagajo s prostovoljci in družabniki, ki obiskujejo bolno osebo na domu. Oskrbo doma pomagata razbremeniti tudi pomoč na domu in patronažna služba, slednjo predpiše zdravnik v primeru zdravstvene oskrbe. Lahko naročite dostavo obrokov.
Zelo pomembno je, da si svojec ali tisti, ki oskrbuje, vzame oddih, da ne pregori. Za čas oddiha naj za onemoglega svojca poskrbi druga oseba ali naj vpraša za začasno namestitev v domu za starejše.
Obstajajo tudi oblika dnevnega varstva ter centri dnevnega bivanja in medgeneracijski centri.
Prilagoditev prostora in pripomočki
Lahko gre za temeljito prilagoditev stanovanja, kot sta dvigalo ali klančina ali manjše prilagoditve, kot so držala in stol v kopalnici, bolniška postelja, prilagoditev predmetov, da so na dosegu rok.
Znanje
Znanje je pomembno, da poznamo oblike pomoči, ki so na nam voljo. Znanje družinskemu oskrbovalcu pomaga pri ustrezni oskrbi in negi, pri ohranjanju in pridobivanju gibljivosti onemoglega svojca. Različne odgovore lahko dobite na spletni strani Inštituta Antona Trstenjaka: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/sozitje/.
Ana Ramovš je zdravnica, ki dela na urgenci v Zdravstvenem domu Ljubljana in na Inštitutu Antona Trstenjaka. Opravlja delo raziskovalke na področjih zdravega staranja, preventivne medicine, javnega zdravja, geriatrije, etike, telemedicine in teleoskrbe.
Sistem dolgotrajne oskrbe ni vzdržen brez družinskih oskrbovalcev, brez tega, da ljudje doma skrbijo za svoje bližnje, sorodnike, prijatelje, znance. Ne financ, ne kadra ni dovolj v nobeni, še tako bogati državi, zato je zavedanje, da je treba za družinske oskrbovalce poskrbeti z znanjem in podporo, vedno večje.
Kako oskrbo doma olajšati:
Razbremenitev in pomoč
Če je oseba sama v vlogi oskrbovalca, je zelo pomembno, da poišče pomoč. Velikokrat svojci, ki skrbijo za obolelega,čakajo, da bo drugi ponudil pomoč. Lahko si pomagajo s prostovoljci in družabniki, ki obiskujejo bolno osebo na domu. Oskrbo doma pomagata razbremeniti tudi pomoč na domu in patronažna služba, slednjo predpiše zdravnik v primeru zdravstvene oskrbe. Lahko naročite dostavo obrokov.
Zelo pomembno je, da si svojec ali tisti, ki oskrbuje, vzame oddih, da ne pregori. Za čas oddiha naj za onemoglega svojca poskrbi druga oseba ali naj vpraša za začasno namestitev v domu za starejše.
Obstajajo tudi oblika dnevnega varstva ter centri dnevnega bivanja in medgeneracijski centri.
Prilagoditev prostora in pripomočki
Lahko gre za temeljito prilagoditev stanovanja, kot sta dvigalo ali klančina ali manjše prilagoditve, kot so držala in stol v kopalnici, bolniška postelja, prilagoditev predmetov, da so na dosegu rok.
Znanje
Znanje je pomembno, da poznamo oblike pomoči, ki so na nam voljo. Znanje družinskemu oskrbovalcu pomaga pri ustrezni oskrbi in negi, pri ohranjanju in pridobivanju gibljivosti onemoglega svojca. Različne odgovore lahko dobite na spletni strani Inštituta Antona Trstenjaka: http://www.inst-antonatrstenjaka.si/sozitje/.
Ana Ramovš je zdravnica, ki dela na urgenci v Zdravstvenem domu Ljubljana in na Inštitutu Antona Trstenjaka. Opravlja delo raziskovalke na področjih zdravega staranja, preventivne medicine, javnega zdravja, geriatrije, etike, telemedicine in teleoskrbe.
