V Bruslju so 5. januarja 2011 na Evropskem invalidskem forumu sporočili, da je Evropska unija 23. decembra uradno ratificirala Konvencijo Združenih narodov o pravicah invalidov. S tem je postala prva medvladna skupina, ki je podpisala kakšen tak dogovor o človekovih pravicah. »Gre za pomembno prelomno zmago, ki bo pripomogla k izboljšanju življenja osemdeset milijonov invalidov v Evropi,« je dejal Yannis Vardakastanis, predsednik Evropskega invalidskega foruma. Povedal je tudi, da je s tem dejanjem Evropska unija poslala pozitivno sporočilo svojim državam članicam, ki Konvencije še niso ratificirale. Evropski invalidski forum je krovna organizacija, ki zastopa interese invalidov v Evropi, ki predstavljajo petnajst odstotkov prebivalcev 27 evropskih držav. Njegovo poslanstvo je, da invalidom s svojim dejavnim vključevanjem v politiko razvoja in izvajanja v Evropi zagotovi celostno dostopanje do osnovnih in človekovih pravic. Evropski invalidski forum tesno sodeluje z evropskimi institucijami, Evropskim svetom in Združenimi narodi. Dogovor mora ratificirati še enajst držav članic Evropske unije. Nadaljnji korak pa je, da se zagotovi izvajanje sámo. Konvencija Združenih narodov zahteva, da vsaka država podpisnica Konvencije najprej določiti osrednje bistvo za koordinacijo izvajanja. Naslednji korak pa zahtevajo aktivisti za človekove pravice, in sicer da se zagotovi pisarna generalnega tajnika Evropske komisije, ki bo poskrbel, da bo invalidnost povsod vključena na dnevni red. Evropsko invalidsko gibanje poziva novo madžarsko predsedstvo, ki bo kmalu prevzelo vodstvo, naj si dejavno prizadeva za izvajanje Konvencije že v prvem mesecu leta 2011. Evropsko invalidsko gibanje poleg tega poudarja pomembnost vključitve civilnih družbenih organizacij pri izvajanju dogovora.

Vse institucije Evropske unije bodo sedaj morale upoštevati vrednote Konvencije pri svojem izvajanju, ki je v njihovi pristojnosti, in invalidom omogočiti možnosti, do katerih so upravičeni: od transporta do zaposlovanja in od obveščanja ter komunikacijskih tehnologij do razvijanja sodelovanja. To pomeni tudi, da bodo morali prilagoditi dostopnost svojih zgradb ter svoje zaposlovanje in politiko komunikacije.