23. 09. 2024
SPOROČILO ZA JAVNOST OB 23. SEPTEMBRU MEDNARODNEM DNEVU ZNAKOVNIH JEZIKOV
Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije
Modra luč za znakovne jezike 2024
Po svetu živi okoli 75 milijonov gluhih, v Sloveniji 1500, od tega je okoli tisoč uporabnikov slovenskega znakovnega jezika kot prvega, maternega jezika. Leta 1958 je Svetovna zveza gluhih sprejela svetovno manifestacijo “Mednarodni dan gluhih”, kasneje Mednarodni teden gluhih, ki ga obeležujemo konec septembra. 23. september je namreč mednarodni dan znakovnih jezikov. Mednarodni teden gluhih je največji praznik za gluho skupnost v slovenskem prostoru. Na praznovanju dneva gluhih, ki smo ga letos obeležili 21. septembra, so se zbrali gluhi in naglušni iz vse Slovenije, poleg pa še njihove družine, tolmači in strokovni delavci. Dogodek vsako leto pripravi drugo društvo. Letos je potekal v Slovenskih Konjicah, saj ga je organiziralo Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih občin Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče.
Na osrednji kulturni prireditvi, na katero so bili vabljeni tudi pomembni politični odločevalci, so širšo javnost opozorili na to nevidno invalidnost in na kulturo gluhih. Slovenija je prva država na svetu, ki je v najvišji pravni akt, ustavo, vpisala jezik gluhoslepih, ter peta država v Evropski uniji in dvanajsta država na svetu, ki je v ustavo vpisala znakovni jezik. Kljub temu se gluha skupnost še vedno bori, da bi država zagotovila sistemski razvoj in financiranje slovenskega znakovnega jezika ter da bi gluhi in naglušni lahko spremljali vse medijske vsebine s podnapisi in v slovenskem znakovnem jeziku. Na to je opozoril tudi predsednik ZDGNS Mladen Veršič.
“Kljub napredkom še vedno obstajajo področja, kjer se osebe z izgubo sluha srečujemo z ovirami. Naj izpostavim dva ključna izziva. Prvi je sistemsko financiranje in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Kljub sprejetemu 62. a členu ustave Republike Slovenije, ki priznava slovenski znakovni jezik, še vedno ni vzpostavljenega sistemskega financiranja njegovega razvoja. To je ključnega pomena za ohranitev in napredek jezika, ki je osnovni komunikacijski most med gluhimi in naglušnimi naše države. In kot drugo. Dostopnost do vseh informacij in komunikacij. Gluhe in naglušne osebe se še vedno soočamo z oteženim dostopom do ključnih informacij. Kljub tehnološkemu napredku so kulturni dogodki, javne ustanove, pomembni državni dogodki še vedno nedostopni. Bodisi zaradi pomanjkanja tolmačev ali odsotnosti sprotnih podnapisov. To močno omejuje našo vključenost v to družbo. Naj bo ta dogodek opomnik, da smo osebe z izgubo sluha enakovredne članice in člani družbe.”
Svetovna zveza gluhih tudi letos nadaljuje s projektom: Modra luč za znakovne jezike. Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov 23. 9. 2024 poziva k obeležitvi na poseben način. Vabi vsa javna mesta, javne znamenitosti in uradne zgradbe, predsedniške hiše, parlamente in mestne hiše, da so na ta dan osvetljene z modro svetlobo v potrditev naše skupne zavezanosti k solidarnosti s skupnostmi gluhih. Letos k tej akciji pristopajo med drugimi tudi občine Ljubljana, Kamnik, Medvode, Murska Sobota, Razkrižje, Postojna, Celje In Novo mesto.
Svetovna zveza gluhih uporablja modro barvo od svoje ustanovitve leta 1951, modri trak pa se uporablja kot simbol delovanja skupnosti gluhih skozi stoletja, za enakost v družbi in priznanje nacionalnih znakovnih jezikov.
Predsednik Svetovne zveze gluhih Dr. Joseph J. Murray je ob tej priložnosti poudaril pomen mednarodnega dneva znakovnih jezikov in letošnjega slogana.
»Prizadevamo si za boljše izvajanje Mednarodne konvencije o pravicah invalidov na nacionalni ravni prek jezikovnih človekovih pravic gluhih ljudi ob prihajajoči 20. obletnici Mednarorodne konvencije o pravicah invalidov leta 2026. Dvignite roke za pravice znakovnih jezikov tako, da sodelujete s svojimi lokalnimi in nacionalnimi združenji in objavite konkreten cilj današnjih skupnosti gluhih.«
Modra luč za znakovne jezike 2024
Po svetu živi okoli 75 milijonov gluhih, v Sloveniji 1500, od tega je okoli tisoč uporabnikov slovenskega znakovnega jezika kot prvega, maternega jezika. Leta 1958 je Svetovna zveza gluhih sprejela svetovno manifestacijo “Mednarodni dan gluhih”, kasneje Mednarodni teden gluhih, ki ga obeležujemo konec septembra. 23. september je namreč mednarodni dan znakovnih jezikov. Mednarodni teden gluhih je največji praznik za gluho skupnost v slovenskem prostoru. Na praznovanju dneva gluhih, ki smo ga letos obeležili 21. septembra, so se zbrali gluhi in naglušni iz vse Slovenije, poleg pa še njihove družine, tolmači in strokovni delavci. Dogodek vsako leto pripravi drugo društvo. Letos je potekal v Slovenskih Konjicah, saj ga je organiziralo Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih občin Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče.
Na osrednji kulturni prireditvi, na katero so bili vabljeni tudi pomembni politični odločevalci, so širšo javnost opozorili na to nevidno invalidnost in na kulturo gluhih. Slovenija je prva država na svetu, ki je v najvišji pravni akt, ustavo, vpisala jezik gluhoslepih, ter peta država v Evropski uniji in dvanajsta država na svetu, ki je v ustavo vpisala znakovni jezik. Kljub temu se gluha skupnost še vedno bori, da bi država zagotovila sistemski razvoj in financiranje slovenskega znakovnega jezika ter da bi gluhi in naglušni lahko spremljali vse medijske vsebine s podnapisi in v slovenskem znakovnem jeziku. Na to je opozoril tudi predsednik ZDGNS Mladen Veršič.
“Kljub napredkom še vedno obstajajo področja, kjer se osebe z izgubo sluha srečujemo z ovirami. Naj izpostavim dva ključna izziva. Prvi je sistemsko financiranje in razvoj slovenskega znakovnega jezika. Kljub sprejetemu 62. a členu ustave Republike Slovenije, ki priznava slovenski znakovni jezik, še vedno ni vzpostavljenega sistemskega financiranja njegovega razvoja. To je ključnega pomena za ohranitev in napredek jezika, ki je osnovni komunikacijski most med gluhimi in naglušnimi naše države. In kot drugo. Dostopnost do vseh informacij in komunikacij. Gluhe in naglušne osebe se še vedno soočamo z oteženim dostopom do ključnih informacij. Kljub tehnološkemu napredku so kulturni dogodki, javne ustanove, pomembni državni dogodki še vedno nedostopni. Bodisi zaradi pomanjkanja tolmačev ali odsotnosti sprotnih podnapisov. To močno omejuje našo vključenost v to družbo. Naj bo ta dogodek opomnik, da smo osebe z izgubo sluha enakovredne članice in člani družbe.”
Svetovna zveza gluhih tudi letos nadaljuje s projektom: Modra luč za znakovne jezike. Ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov 23. 9. 2024 poziva k obeležitvi na poseben način. Vabi vsa javna mesta, javne znamenitosti in uradne zgradbe, predsedniške hiše, parlamente in mestne hiše, da so na ta dan osvetljene z modro svetlobo v potrditev naše skupne zavezanosti k solidarnosti s skupnostmi gluhih. Letos k tej akciji pristopajo med drugimi tudi občine Ljubljana, Kamnik, Medvode, Murska Sobota, Razkrižje, Postojna, Celje In Novo mesto.
Svetovna zveza gluhih uporablja modro barvo od svoje ustanovitve leta 1951, modri trak pa se uporablja kot simbol delovanja skupnosti gluhih skozi stoletja, za enakost v družbi in priznanje nacionalnih znakovnih jezikov.
Predsednik Svetovne zveze gluhih Dr. Joseph J. Murray je ob tej priložnosti poudaril pomen mednarodnega dneva znakovnih jezikov in letošnjega slogana.
»Prizadevamo si za boljše izvajanje Mednarodne konvencije o pravicah invalidov na nacionalni ravni prek jezikovnih človekovih pravic gluhih ljudi ob prihajajoči 20. obletnici Mednarorodne konvencije o pravicah invalidov leta 2026. Dvignite roke za pravice znakovnih jezikov tako, da sodelujete s svojimi lokalnimi in nacionalnimi združenji in objavite konkreten cilj današnjih skupnosti gluhih.«
