Posebne skupine: Otroci gluhih staršev, Družine in starejši, Tehnologija in Gluhoslepi

V drugem delu dneva so potekale delavnice o štirih temah. Razdelili smo se v skupine in pokrili vse za nas pomembne in aktualne teme.

Otroci gluhih staršev (CODA)
V sklopu te teme so se zvrstila tri predavanja predavateljev iz Norveške, Južne Afrike in Danske. Predstavila se je norveška organizacija CODA (otroci gluhih staršev), ki ponuja storitve pomoči gluhim staršem, slišečim otrokom, učiteljem, kjer je vključen slišeč ali gluh otrok in organizirajo srečanja, predavanja in predstavitve gluhim organizacijam. Norveška vlada podpira razvoj te posebne manjšine in raziskave, ki so trenutno še v teku. Skupna ugotovitev nekaterih raziskav je predvsem v tem, da se je situacija skozi čas tako hitro spremenila, da so tudi gluhi bolje seznanjeni in osveščeni, da se je svetovanje otrokom gluhih staršev iz osebnega svetovanja spremenila bolj v profesionalno strokovno svetovanje. Tudi predstavitev svetovalca iz Južne Afrike je pokazala rezultate posebne raziskave slišečih otrok gluhih staršev. Otroci gluhih staršev so vpeti v dva različna kulturna in jezikovna svetova. V dva različna svetova v dojemanju okolice in načina sporazumevanja. Poročajo, da je gluhota staršev močno vplivala na način dojemanja sveta. Tudi ti otroci in kasneje mladostniki in odrasli potrebujejo pomoč na področju mentalnega zdravja. Veliko teh otrok nosijo s sabo posebno odgovornost, katere se ne morejo ali ne zmorejo otresti. Raziskave so pokazale, da se nekateri otroci popolnoma obrnejo proti gluhoti, drugi pa postanejo nosilci gluhe kulture in služijo v svetu gluhih.

Družine in starejši gluhi
Izvrstno in kvalitetno predavanje je opravil direktor De Gelderhorst iz Nizozemske. O tem centru smo veliko že povedali in predstavili v posebnem prispevku o razstavi, kjer nas je njihov razstavni prostor najbolj navdušil. Z osebno predstavitvijo tega centra nas je še bolj pritegnil in navdušil. Predstavitve in raziskave ki sta jih predstavila predstavnika iz Velike Britanije in Brazilije, sta potrdila tezo, da se gluhe osebe rajši vključujejo v posebne domove za starejše, kateri vključujjeo večino gluhih oseb. Posebni oddelki gluhih znotraj slišečih domov so lahko prvi koraki oz prehodni koraki, ki naj bi bili začasni, vsekakor pa ne končna in zadnja odločitev na poti do posebnih domov za gluhe. Način sporazumevanja in kultura gluhih sta tako dominantna, da se gluhe osebe najbolje počutijo med sebi enakimi. Potreba po sporazumevanju je tako močna, da je ta oblika preživljanja zadnjega obdobja svojega življenja še najbolj humana.

Tehnologija
V sklopu te teme se bile predstavljene štiri predstavitve. Predavatelji so bili iz ZDA, Južne Afrike, Brazilije in Češke. Posamezniki iz Južne Afrike so ustvarili prvi animirani slovar kretenj za otroke. Slovar vključuje 1500 besed z navodili za starše, kako uporabljati ta slovar. Slovar je lahko del različnih priročnikov, pravljic, učbenikov in drugih didaktičnih pripomočkov. Odločili so se, da ta slovar ne objavijo na spletno stran in ga omejujejo le na dvd mediju. Predavatelj iz Češke so predstavili uspeh dogovarjanj z vlado in nacionalno televizijo glede podnaslavljanja. Država je uspela financirati in Univerza je naredila program za podnaslavlajnje v živo. Projekt je trajal nekaj let, zahteval je veliko računalniškega programiranja in finančnih sredstev, da so uspeli dokončati projekt podnaslavljanja v živo. Po podatkih,ki so jih posredovali je to prvi pilotski projekt podnaslavlajnja v živo, ki ni za angleško govoreči svet.

Gluhoslepi
V tem sklopu so sledila 4 predavanja predavateljev iz Nizozemske, Kitajske, Kanade in Španije. Predavatelji so se poglobili v teme, kako lahko razvoj nove tehnologije pomaga gluhoslepi osebi pri mobilnosti in sporazumevanju. Na Univerzi v Španiji so razvili magistrski študij dela z gluhoslepimi, tr doktorske študije tolmačenja in dela z gluhimi in gluhoslepimi. Seznanili so nas z usmeritvami in vsebinskimi koncepti omenjenih programov. Ostala predavanja so bila usmerjena v opolnomočenje o gluhoslepoti. Na Nizozemskem so ugotovili, da ima 7% gluhih težave z vidom. Ta odstotek, se je v zadnjih nekaj letih vztrajno povečeval. Tisti gluhoslepi ki uporabljajo znakovni jezik se štejejo za gluhe. Svojo socialno sredino najdejo med gluhoslepimi in gluhimi. Zaradi majhnega števila gluhoslepih svojo socialno sredino iščejo med gluhimi. Čeprav se organizirajo gluhoslepe organizacije na državni in medržavni ravni, so gluhoslepe osebe del gluhe skupnosti in kot takšni vedno dobrodošli. Zaradi načina sporazumevanja v znakovnem jeziku so del gluhe skupnosti.