Med begunci, ki prihajajo v Evropo, je veliko otrok. Veliko mladoletnih prihaja celo brez spremstva odraslih. Čeprav Slovenija praviloma ni njihova ciljna država, pa nekateri vsaj začasno ostanejo pri nas. Njihovo število se povečuje, država pa ima težave predvsem z njihovo nastanitvijo. Le redki med nami vedo, kaj je hitra moda, čeprav nas obkroža in so naša življenja prežeta z njo. Namenjena je vsakodnevnemu trošenju, ne le na področju oblačil, neprestano potrebujemo nekaj novega in cene so dostopne, majica denimo stane slabih 5 evrov. Kaj vse pa je skrito za to nizko ceno, kot da nas ne zanima več. Pa nam je res tako nepomembno, da je za to nizko ceno skrito celo kolesje, sistem, ki je v devetdesetih letih pogubil tudi večino slovenskih tekstilnih tovarn, v nečloveških delovnih pogojih zasužnjuje milijone delavcev najrevnejših držav in pogubno vpliva na okolje? Ga potrebujemo ali on potrebuje nas? Ibogain, halucinogena rastlina, ki izhaja iz Gabona in Konga, kjer jo prebivalci deževnega pragozda uporabljajo predvsem pri obredu iniciacije v odraslost, je k nam prišla v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Veljala je za čudežno in učinkovito zlasti pri odvajanju od odvisnosti od prepovedanih drog. Potem pa se je zapletlo. Po zaužitju je bilo tudi nekaj smrtnih primerov - ibogain torej ni le čudežno zdravilo, temveč tudi nevarna substanca, s katero se ne gre igrati. Youtube je že ustvaril zvezdnike svetovnega formata. Prvi posnetki najstniškega idola Justina Bibera so bili objavljeni prav na spletu. Danes kraljuje tako s številom naročnikov, kot ogledov. Mesečno obrača milijone dolarjev. Kako pa je s tem v Sloveniji? So primeri, ko se da od Youtuba preživeti?