19. 04. 2016
Tednik, 18.4.2016
Skoraj vsaka občina že ima svoje občinsko ali medobčinsko redarstvo. Ta naj bi skrbela za red in varnost v prometu, vendar se pogosto zdi, da še najbolj skrbijo za polnjenje občinskih proračunov, predvsem, ko merijo hitrost tik pred označbami za konec naselja.
Andreja Pegana smo v Tedniku spoznali pred tremi leti. Povedal nam je svojo življenjsko zgodbo - kako je živeti s poškodbo glave. Njegov optimizem in volja nam vsem, tudi zdravim, vlivata pogum. Odločil se je celo odpreti zavod, da bi invalidi lahko sami odločali o svoji usodi. Pa so mu kaj hitro zagrozili, da bo kot direktor zavoda izgubil invalidsko pokojnino.
Po Slovarju slovenskega knjižnega jezika je birokratizem formalistično, neživljenjsko poslovanje uradništva. Čisto po domače pa bi lahko rekli, da gre enostavno za skupek nesmislov, ki si jih je izmislila država, da bi grenila življenje svojim državljanom. Nič drugega ne moremo namreč reči ob spoznanju, da za organizacijo večernega koncerta ljudskih pevk nekje na vasi, ki ga obišče dvajset ljudi, porabimo kar dva tedna časa za urejanje potrebne dokumentacije.
Časi, ko so otroci za drobiž lahko prodajali svoje izdelke in s tem zbirali denar za šolski sklad, so z uvedbo davčnih blagajn minili. Tudi namig, koliko je primerno prispevati, bi bil namreč podlaga, od katere bi bilo treba obračunati davek, so jih pred meseci opozorili inšpektorji. Po drugi strani nekatere verske skupnosti za zdaj še vedno zbirajo »priporočene« darove – po 15, 17 ali 20 evrov za to in ono. Če bi se inšpektorji le toliko ukvarjali s tistimi, ki dolgujejo ali prikrivajo mnogo večje zneske.
Glasbenik Jože Kontrec išče svojo hčerko. Ko je pred 19 leti privolil v posvojitev, se je imenovala Anđela. Danes svojo odločitev obžaluje in bi svojo hčerko rad spoznal. Ker je uradno posvojitev dokončen akt, prosi ljudi za pomoč.