Tednik daje glas tistim, ki se jih drugače nihče ne sliši. To so navadni ljudje, ki niso združeni v nobene interesne dejavnosti, za njimi ne stojijo lobiji in nimajo skrite agende. To so navadni ljudje, ki od življenja ne zahtevajo veliko, oglasijo pa se šele takrat, ko stanje postane res težko in neznosno. V naše uredništvo je prišlo pismo delavca iz livarne Cimos Tama Ai. d.o.o, kjer se pritožuje nad neznosnimi razmerami v tovarni. Več tisoč prebivalcev blokov v Lenartu in okolici je sredi oktobra presenetila grožnja, da jim bodo - tik pred zimo - odklopili vodo in elektriko. Ugotovili so, da upravnik njihovih blokov že več mesecev ni plačeval računov, čeprav je večina stanovalcev svoje položnice poravnavala redno. Zdaj se bojijo, da bodo morali ne samo še enkrat plačati vodo, elektriko in še kaj; ampak da bodo tudi ostali brez denarja, ki so ga dolga leta varčevali za večje obnove blokov. O upokojencih s.p. -jevcih, ki so ostali brez pokojnine, ker imajo sončne elektrarne ali pa so poskušali z dodatnim delom še kaj zaslužiti, ker s pokojnino ne morejo preživeti, smo v Tedniku že nič kolikokrat poročali. In pristojni že lep čas obljubljajo zakonsko rešitev ter amnestijo za dosedanje prekrškarje. A zgodba Edvarda Pajsarja kaže, da birokratskim vojnam, ki upokojencem grenijo jesen življenja ni in ni videti konca. Ob obilnem deževju v preteklih tednih so se sprožili tudi številni plazovi. Plaz v vasi Jagodnik v občini Mokronog je uničil tudi hišo mamice s petimi otroki. Hiša ni več primerna za bivanje, na tem zemljišču pa zaradi plazenja zemlje nikoli več ne bodo mogli graditi. Da je katastrofa še hujša, bo Kristina Redling, ki je po letu dni brezposelnosti pred enim mesecem spet dobila službo, še 10 let odplačevala kredit za hišo, ki jo mora zdaj porušiti. Zavarovalnica zavarovalnine ne prizna, banka pa grozi celo, da bo zahtevala poplačilo celotnega kredita, saj je nepremičnina zdaj ničvredna. Ste jezni ali razočarani ? Še odraslim je včasih težko spregovoriti ...