Življenje je napolnjeno z vsakodnevnimi preizkušnjami. Spodrsljaji so hitro deležni graje, kritike, morda celo kazni. Pri uspehih pa bi morali jasneje izražati pohvalo. Je res, da gre graja z jezika veliko lažje kot pohvala? Kakšen je njun učinek? Se vedno zavemo, kadar grajamo ali kadar smo pohvaljeni? Ali v ozadju hvaljenja in graje vedno tiči iskrenost?