Otroški dokumentarec z naslovom Hiša, je zgodba o hrepenenju 12-letne deklice Fahire, Bosanke iz Bratunca pri Srebrenici, po domu. Zaradi vojne v Jugoslaviji so bili Fahira in njena družina prisiljeni zapustiti svojo hišo v Bratuncu in se nastaniti v Begunskem centru v Ljubljani. V centru živijo v lesenih barakah, v mali sobici, z ostalimi begunci si delijo stranišče in kopalnico. Fahira si najbolj na svetu želi svoj dom in svojo sobo. Z mamo obiščeta vas Bratunac, da si Fahira ogleda, kje je bil pred vojno njen dom. Fahira dokumentira svojo pot s kamero, ki jo je dobila v šoli, da bi ji ostal vsaj spomin, kajti v njihovi hiši zdaj živi druga družina , ki je bila med vojno prav tako izgnana iz svojega doma. Grozote vojne pustijo povsod enake sledove: uničene možnosti za dostojno in človeka vredno življenje. Fahira, prizadeta od vojnih razdejanj v svoji domovini, spozna, da je edino pravo okolje za dom, kjer je mir.