Konec januarja 2014 je bilo na zavodu za zaposlovanje registriranih 129.843 brezposelnih oseb, med njimi tudi skoraj 18.000 invalidov. 80 odstotkov jih je bilo dolgotrajno brezposelnih. Eden izmed ukrepov države za zmanjševanje števila brezposelnih so javna dela. Lokalna društva gluhih in naglušnih jih po vsej Sloveniji izvajajo na področju oskrbe starejših, pomoči potrebnih ljudi. Ti programi so namenjeni gluhim, izvajajo pa jih gluhe osebe. Izvajalci javnih del so v svojem okolju in komunicirajo lahko z znakovnim jezikom. Oskrbovance pa nekdo razume, poleg tega pa niso več osamljeni. Ministrstvo ne načrtuje, da bi trajanje javnih del podaljšali. To ni nadomestek delovnega razmerja, še dodajajo, ampak je cilj čim več ljudem omogočiti, da so med brezposelnostjo aktivni. Bistvo ukrepa torej ni, da bi bili invalidi nekakšni trajni izvajalci javnih del, ampak da so zaposleni na odprtem trgu delovne sile, pri običajnem delodajalcu, in da prejemajo ustrezno plačo. Žal pa je brezposelnost kljub dobrim namenom visoka predvsem med mladimi diplomanti, med katerimi so tudi invalidi. Država je imela s politiko javnih del dobre namene, da se z vključitvijo v delovno okolje ponudi priložnost dolgotrajno brezposelnim in poskrbi za njihovo delovno aktivnost. Še posebno zadovoljni pa se zdijo uporabniki storitev. Ne glede na vse pozitivne učinke, ki jih javna dela prinašajo, pa se še vedno poraja vprašanje, ali je sistemsko dovolj poskrbljeno za vključevanje invalidov na odprtem trgu delovne sile. V resničnosti se zdi, da so večinoma aktivni v zaščitenih okoljih, medtem ko imajo malokrat možnost dejansko ustvarjati in prispevati k družbeni blaginji.