Minuli mesec smo obeleževali obletnico nastanka prve gluhonemnice na Slovenskem, pa tudi smrt njenega ustanovitelja, Valentina Staniča. Zato smo tokratno oddajo Prisluhnimo tišini posvetili izobraževanju. Izobraževanju gluhih, ki ima na našem področju dolgo zgodovino. Vse od leta 1840. Takrat so se otroci učili v znakovnem jeziku. Takrat! In potem dolga leta, sto let in še več, zgolj v jeziku, ki ga niso poznali – slovenščini. Zato ni čudno, da so gluhi med vsemi invalidi danes najslabše izobraženi. Daleč, daleč, pod povprečjem slovenskega povprečja. Tako, da zgodovinska dejstva kažejo, da je bila metoda poučevanja gluhih neustrezna. Stroka iz tujine pa govori, da tisti gluhi, ki so imeli izobraževanje s svojem, znakovnem jeziku, so bili tudi konkurenčni na trgu dela, za boljšo izobrazbo in tudi posledično z boljšo ekonomsko situacijo. Danes je situacija boljša, zagotovo pa še vedno ni idealna. Imamo tri zavode za gluhe in naglušne, ki pa so to bolj po imenu kot glede na število vpisanih učencev z okvaro sluha. O tem in še o čem v oddaji Prisluhnimo tišini! To nedeljo dopoldne.