Da so otroci naše največje bogastvo, čivkajo že ptički na drevesu. Prav tako, da je zdravje največje bogastvo. Nič pa ne čivkajo o tem, da to vse bolj občutimo tudi na lastnih žepih. Še posebej invalidne osebe, ki nikakor niso izvzete iz čakalnih vrst in doplačil. Zaradi kroničnih zdravstvenih težav in omejitev imajo le še večje stroške. Čeprav Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov naši državi nalaga, da invalidom zagotovi enakopraven dostop do zdravstvenih storitev in programov, se to v desetletju, odkar je Konvencija pri nas ratificirana, še ni zgodilo. Morda bo nekaj izboljšav prinesel dvoletni projekt »Nadgradnja in razvoj preventivnih programov ter njihovo izvajanje v primarnem zdravstvenem varstvu in lokalnih skupnostih«. 17-milijonski projekt sofinancira Evropski socialni sklad, izvedbo pa koordinira Nacionalni inštitut za javno zdravje. Žal pa k sodelovanju niso bili povabljeni tudi predstavniki invalidov, s čimer se je vnovič zgodilo, da so o invalidih odločali neinvalidi.