POVZETEK ODDAJE: Oddajo bomo začeli s pregledom programov in storitev, ki so na voljo osebam z okvaro sluha med izobraževanjem. Nadaljevali bomo z izkušnjami gluhe študentke, ki so ji kršene ustavne pravice. Spregovorili pa bomo tudi o tem, kakšne pravice prinaša gluhim ocena invalidnosti ob vstopu v pokojninsko in invalidsko zavarovanje in kaj pripada tistim, ki se jim je okvara sluha pojavila v času zaposlitve. DALJŠI OPIS PRISPEVKOV: Oddajo bomo začeli s pregledom pravic otrok z okvaro sluha v programih vzgoje in izobraževanja, ki jim pripadajo na podlagi Odločbe o usmeritvi. Ustava RS v 14. členu določa, da so v Sloveniji vsakomur zagotovljene enake temeljne pravice. To ustavno določilo se med drugim uresničuje tudi z določili Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki določa, da so izvajalci javnega izobraževalnega sistema dolžni gluhemu zagotoviti tolmača za znakovni jezik na stroške institucije. S tem je gluhim omogočeno spoštovanje njihovega dostojanstva in osebne samostojnosti, učinkovito sodelovanje in vključenost v družbo. Kljub temu se fakultete branijo plačila stroškov tolmačenja. Gluhi od rojstva imajo po veljavni zakonodaji priznano 70 % telesno okvaro. Nimajo pravice do invalidnine, pripada pa jim pravica do prištete delovne dobe. Če pa je okvara sluha pridobljena v času vključenosti v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, jim pripada tudi pravica do invalidnine. Odbor državnega zbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide je že leta 2008 sprejel sklep, s katerim je pozval Vlado RS, da se osebam z izgubo sluha nad 95 % po Fowlerju prizna 100 % telesno okvaro. Odbor je sočasno sprejel tudi sklep, naj Vlada RS čim prej pripravi nov seznam telesnih okvar, saj je sedanji še iz časa Jugoslavije. Predvsem se v luči sprememb pričakuje, da se ta seznam uredi v odnosu do oseb z okvaro sluha, ki so v primerjavi s preostalimi invalidi v neenakem in grobo diskriminatornem položaju.