Vrhunski šport gluhih se je na mednarodni ravni začel uveljavljati leta 1924, na prvih olimpijskih igrah gluhih v Parizu. Paraolimpijske igre pa so bile prvič organizirane šele leta 1960. Med skupinami invalidov so se gluhi tako prvi začeli ukvarjati z vrhunskim športom na mednarodni ravni. Na zadnjih olimpijskih igrah v bolgarski prestolnici Sofiji je tekmovalo več kot 4000 športnikov iz 105 držav. Od osamosvojitve smo Slovenci na olimpijskih igrah gluhih osvojili 17 kolajn, štiri kolajne so gluhi slovenski reprezentanti osvojili na svetovnih prvenstvih, 21 pa na evropskih prvenstvih gluhih. Gluhe športnike za udeležbo na večjih tekmovanjih izbere Športna zveza gluhih Slovenije v sodelovanju s paraolimpijskim komitejem pri Zvezi za šport invalidov Slovenije.

Paraolimpijski komite pri Zvezi za šport invalidov Slovenije in Športna zveza gluhih Slovenije bosta morala s svojimi strokovnimi predlogi spodbuditi spremembe pravilnika Olimpijskega komiteja Slovenije, da se bodo lahko na prednostni seznam zaposlovanja v javni upravi uvrščali tudi gluhi športniki. Obenem pa morata prepričati tudi državo, da v novem zakonu o športu izenači vse troje olimpijskih iger in predvidi tudi nagrajevanje gluhih športnikov. Vsem vrhunskim gluhim športnikom, ki niso imeli možnosti za pridobitev statusa, država nagrad za nastope, kjer so ponosno zastopali domovino, ne bo nikoli podelila. Lahko pa bi poskrbela, da bi bilo primerno poskrbljeno za sedanje in prihodnje generacije gluhih športnikov, ki kljub mačehovskemu odnosu države žrtvujejo vse za to, da so ji na vrhunskih in uglednih tekmovanjih v ponos.