V Sloveniji imamo tri šolske centre, kjer se lahko šolajo gluhi in naglušni otroci. Centri v Ljubljani, Mariboru in Portorožu ponujajo učni program, ki je večinoma primerljiv s tistim v običajnem izobraževalnem sistemu. Poglavitna razlika pa je v družbenem okolju, kjer se učenci in dijaki družijo s sebi enakimi. Kljub temu pa je zanimiv podatek, da se zgolj četrtina gluhih in naglušnih otrok izobražuje v teh šolskih centrih. Za preostale tri četrtine gluhih in naglušnih otrok starši raje izberejo inkluzijo, torej šolanje v rednem šolskem sistemu, tudi s pomočjo tolmača. Mi smo poskušali izvedeti, zakaj je tako. V številnih pogovorih, tako s pristojnimi osebami kot strokovnjaki na tem področju, smo ugotovili, da v Sloveniji denar za financiranje programov za otroke s posebnimi potrebami ni ovira. Pri izbiri šolanja gre zgolj za odločitev staršev in pozneje za odločitev posameznika. Pri tem pa je odvisno od človeka do človeka, kaj je najboljša izbira – zavod ali inkluzija. Možnosti, kot vedno, obstajajo. Le izbrati si je treba eno izmed teh, pri tem pa upati, da smo izbrali najboljšo.