Na velikonočni ponedeljek je bilo med 1879 PCR-testiranji potrjenih 273 testov. Delež znaša 14,5 odstotka. Opravljenih je bilo tudi 3511 hitrih antigenskih testov. Na včerajšnji dan je bilo hospitaliziranih 573 bolnikov (16 več kot dan prej), 132 na oddelkih za intenzivno nego (6 več). Umrlo je sedem bolnikov.

Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov se je med velikonočnimi prazniki, ko je bilo za soboto ugotovljenih 720, za nedeljo 283 in za včeraj kot rečeno 273 pozitivnih testov, znova znižalo pod 1000 in po zadnjih podatkih NIJZ znaša 943.

Število zasedenih postelj v UKC Ljubljana se hitro povečuje

V UKC Ljubljana je danes hospitaliziranih 145 bolnikov s covidom, kar je bistveno več kot pred 14 dnevi, od tega jih je 43 na intenzivnih oddelkih, vsi pa potrebujejo umetno predihavanje in so življenjsko ogroženi, je na resnost položaja opozorila Lejko Zupanc. Na število hospitaliziranih ima velik vpliv precepljenost starejših, saj bi bile sicer intenzivne postelje lahko že zdaj zasedene v največjem razpoložljivem obsegu, to je 250.

V tretjem valu je povprečna starost bolnikov na intenzivnih oddelkih 65 let, v drugem valu je bila 70 let. Najmlajši hospitalizirani bolnik je star 31, najstarejši 96 let. Na intenzivnih oddelkih je 28 odstotkov mlajših od 60 let, na vseh oddelkih skupaj pa je ta delež 33 odstotkov.

Vzorec pridruženih bolezni se tudi v tretjem valu ponavlja. Morebiti je nekaj več takih z resno motnjo imunosti, več je rakavih bolnikov in takih s čezmerno težo, sladkornih in ledvičnih bolnikov.

Hospitalizacij povratnikov, to je posameznikov, ki so covid preboleli, pa so zdaj spet pozitivni, je nekaj. Strokovnjaki razloge pripisujejo temu, da so verjetno osebe okužene z drugo različico virusa. Velika je tudi skupina oseb, ki so covid že prebolele, a se zdaj spoprijemajo z različnimi težkimi posledicami, ki so zanimivo še bolj izrazite pri tistih, ki so bolezen preboleli v blagi obliki.

Obvladovanje cepljenja je prva prednostna naloga vlade

Država 7. aprila pričakuje 40.950 odmerkov Pfizerjevega cepiva, od tega bo 21.000 odmerkov namenjenih prejemu drugega odmerka cepljenja. Do konca meseca bo Slovenija vsak teden prejela po 40.950 odmerkov tega cepiva, skupaj v aprilu 163.800 odmerkov, je podatke predstavil Kacin.

Ta čas se Evropska komisija pogaja za tretji sveženj cepiv, ki vsebuje 100 milijonov odmerkov za celotno EU. Deset milijonov od te količine želi komisija premakniti v drugi kvartal leta, s čimer bi se številke za Slovenijo v naslednjih dveh mesecih še povečale, in sicer za 47.000 odmerkov. Za zdaj, brez teh dodatnih cepiv, bo Pfizer v maju dobavil štirikrat po 35.100 odmerkov, zadnji teden pa že 73.710 in potem cel junij po 73.710 odmerkov. To so velike številke, cepiva Pfizer bo tako najmanj 300.000 odmerkov mesečno.

Astra Zeneca je 1. aprila dobavila prvo večjo količino cepiv, 45.600 odmerkov, s čimer so začeli zmanjševati zamude iz preteklih mesecev. Tako bo podjetje v aprilu dobavilo skupaj 133.819 odmerkov. Slovenija 16. aprila pričakuje še 7.000 odmerkov cepiva Janssen (Johnson & Johnson), 26. aprila pa še 12.000 odmerkov, skupaj torej do 21.500 odmerkov. V tem mesecu sta predvideni še dve dobavi Moderne. V prvi dobavi, ki še ni potrjena, bo prispelo 14.400 odmerkov, v drugi pa okoli 16.000 odmerkov oziroma skupaj 30.400. Če vsa cepiva seštejemo, bo aprila na voljo nekaj več kot 347.000 odmerkov.

Država je primerno organizirana, da lahko sprejme takšne količine štirih vrst cepiv in jih razporedi na cepilna mesta. So pa posamezna cepilna mesta različno kadrovsko, organizacijsko in podporno pripravljena. Pomembna je IT-podpora, brez katere takšnega projekta ni preprosto izpeljati. Bolj temeljit in vsebinsko razširjen nadzor zdravstvenega inšpektorata bo prinesel nove zahteve, ki jih bodo lahko nekatere lokalne skupnosti in zdravstveni domovi, ki zdaj še niso najbolje organizirani, pretežno privzeli tudi v svoje delovanje. Možnosti izbiranja cepiv ne bo. Ob naslednjih cepljenih bodo posamezniki prejeli drugo cepivo, da bo tako zagotovljena večja odpornost na različne seve.