Povedala je, da se manjšina z ukrepi ne strinja oziroma jih ni pripravljena upoštevati, kar tudi izražajo na različne načine. »Na zdravstvenem inšpektoratu smo razne oblike neprimerne komunikacije zaznali že poleti, npr. zmerjanje in žaljenje inšpektorjev. Ponovno rast verbalnih napadov ter drugih oblik neprimerne komunikacije opažajo v jesenskem času in sovpada z zaostrovanjem ukrepov, predvsem z uvedbo obveznega nošenja mask na prostem. Poleg žaljivk in raznih neprimernih kretenj, ki si jih verjetno vsakdo lahko predstavlja, je bilo na Štajerskem v jesenskem času tudi primer fizičnega napada.«

Kot je še dejala, nadzore tudi zato pogosto izvajajo skupaj s policisti. Pojavljati so se začele tudi grožnje na Facebooku, med drugim objava seznama vseh zdravstvenih inšpektorjev v RS z imeni priimki in kontaktnimi podatki ter poziv k maščevanju njim, njihovim družinskim članom in otrokom. »Vse incidente, ki imajo znake kaznivih dejanj, bo inšpektorat prijavil pristojnemu organu,« je poudarila Deana Potza. Po njenih besedah opravljanje nadzora in pisanje glob niso nikogaršnji hobi, inšpektorji zgolj opravljajo svoje delo.

Na koncu je še opozorila na dejstvo, da nam nobene pohvale in boljše številke ne bodo pomagale, če se bodo nadaljevala zasebna druženja. »Od odraslih se pričakuje odgovorno ravnanje, vendar posameznika v to ne more prisiliti noben ukrep. To zavedanje mora najti pri sebi vsak sam. Bodite zgled.«

Psiholog mag. Peter Markič je v nadaljevanju spregovoril, kako pomembno je, da tudi v času epidemije ne pozabimo nase. Poudaril je, da je potreba po skrbi zase pojavila že v prvem valu epidemije. Njihove izkušnje so potrdile nujo, da moramo vsi poskrbeti tudi zase, sicer lahko izgorimo.

Za človekovo delovanje so potrebni trije pogoji: da človek zna, da zmore in da hoče. Slednji je najpomembnejši. Ocenil je, da so v tej situaciji  številni v skušnjavi, da hočejo več kot zmorejo. Stiska je še večja v slabih prostorskih pogojih, v majhnih stanovanjih, 24-urnego sobivanje pa povzroča številne preizkušnje potrpežljivosti za oboje. Naloga vseh nas je, da lajšamo drugim njihova bremena. »Opazimo ljudi, ki so v stiski, in jim pomagamo po svojih močeh,« je svetuje mag. Markič. In še: »Posrbimo zase in ne pozabimo na druge, ki potrebujejo našo pomoč.«

Po njegovih besedah ima požrtvovalnost svoje meje, ki jih ne smemo prestopiti. Poznati svoje meje je znak moči. Tudi odklop od dela je nujen in predstavlja sprostitev. Kot pravi, moramo poskrbeti za uravnoteženje zahtev, ki jih pred nas postavlja epidemija na eni in svojih zmožnosti na drugi strani tehtnice.

»Človek ima v sebi štiri akumulatorje energije: fizičnega, čustvenega, socialnega in duhovnega. Ker je človek celostno bitje, moramo poskrbeti za redno polnjenje vseh štirih,« ugotavlja psiholog.  

Ob koncu je ocenil, da kar prestajamo sedaj ni prva kriza v našem življenju. Marsikatero smo že prebrodili in se iz vsake tudi kaj naučili. Tudi ta bo minila. »Vzeti si čas zase ni lahko, je pa nujno potrebno, če želimo še naprej pomagati drugim, sicer bodo čez nekaj časa drugi morali pomagati nam,« meni mag. Markič.

Vladni govorec, veleposlanik, Jelko Kacin je za zaključek opozoril na dve telefonski številki za psihološko pomoč in oporo. »Zavedamo se, da epidemija traja že nekaj časa, marsikomu se zdi, da traja še dlje, kot dejansko traja. V trenutnih okoliščinah je ključno, da stopimo skupaj, ravnamo odgovorno in solidarno. Skupaj zmoremo. Ostanite zdravi,« je zaključil Jelko Kacin.