Na novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni covid-19 je sodelovala namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nuška Čakš Jager, ki je predstavila trenutno stanje poteka okužb s SARS-CoV-2 v svetu, v Evropi in v Sloveniji.

Video si lahko pogledate tukaj.

Po zadnjih podatkih je bilo v četrtek v Sloveniji po opravljenih 3808 PCR-testih in 103.514 HAG-testih potrjenih 11.668 primerov okužbe. Trenutno je aktivno okuženih 194.969 ljudi. Število potrjenih okužb na 100.000 prebivalcev v zadnjih štirinajstih dneh znaša 9251, kar močno presega evropsko povprečje. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov znaša 14.381. Čakš Jager je ob tem poudarila, da je večina okužb lokalnih, uvoženih primerov pa skoraj ni. Po anketah je najverjetnejša lokacija okužbe opredeljena kot neznana. Dodala je, da tudi v domovih za starejše zaznavajo porast okužb, vendar so popolnoma asimptomatske in jih zaznajo šele ob testiranju. Hkrati je tam občutno manj smrti kot v prejšnjih valovih epidemije.

Po zadnjih podatkih je v Sloveniji z enim odmerkom cepiva cepljenih 70 % prebivalcev, starih nad 18 let, z vsemi odmerki pa 68 % prebivalcev, starih nad 18 let.

Epidemiološka slika v svetu kaže na povečevanje števila okužb s SARS-CoV-2, predvsem v Evropi, vendar minimalno. Drugje je večinoma zaznano manjšanje števila okužb, vendar pa se predvsem v Ameriki in Aziji povečuje število smrti zaradi covida-19.

Po poročilu Svetovne zdravstvene organizacije prevladujejo okužbe z različico omikron. Pri tem je treba opozoriti, da 57 držav poroča o vedno hitrejši rasti okužb s podrazličico omikrona BA.2, ki jo je mogoče zaslediti že vsepovsod. Omikron že 90-odstotno prevladuje v svetu, čeprav je različico delta še vedno mogoče zaznati.

Po včerajšnjih podatkih je bilo od 31. decembra 2019 do 30. januarja 2022 v Evropski uniji 86.814.227 ljudi okuženih s SARS-CoV-2, od tega jih je 957.489 umrlo. Štirinajstdnevno število potrjenih okužb na 100.000 prebivalcev v EU znaša 3605. Vedno več držav zaznava negativni trend okužb, pri čemer so na prvem mestu Italija, Španija, Irska in Belgija. V 83,4 % prevladujejo okužbe z različico omikron. V EU je v starosti nad 18 let polno cepljenih 81,7 % prebivalcev, tretji, poživitveni odmerek pa je prejelo 54,8 % prebivalcev EU.

Po oceni tveganja na dan 19. januarja 2022, ki jo je pripravil Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (angleško: European Centre for Disease Prevention and Control – ECDC), je v EU stabilno število novih primerov in stabilno število smrti. Kljub temu je ECDC število držav, opredeljenih z zelo visoko stopnjo tveganja, povečal na 13, pri čemer je med njimi tudi Slovenija. Štirinajst držav je opredeljenih z visoko stopnjo tveganja, tri države pa z zmerno stopnjo tveganja. V večjem odstotku kot v prejšnjih tednih je višja stopnja obolevnosti pri starostni skupini nad 50 let.

Po podatkih ECDC je potek bolezni po okužbi z omikronom manj težak in je potrebnih manj hospitalizacij. Študije tudi kažejo, da cepljenje ščiti pred hujšim potekom bolezni, pri čemer je zelo pomemben tretji, poživitveni odmerek. Res je tudi, da je zaščita po cepljenju in prebolevnosti nekoliko manjša, zaradi česar je velik del prebivalstva dovzeten za okužbo.

Zanimivo je, da je štirinajstdnevna incidenca primerov okužb z omikronom štirikrat večja, kot je bila v času, ko je prevladovala različica delta, hkrati pa je stopnja hospitalizacij in smrti precej manjša kot pri okužbah z delto. ECDC še nima podatkov o postcovidnih simptomih po okužbi z omikronom, vendar je zaradi množičnosti okužb z omikronom pričakovati tudi več postcovidnih zdravstvenih težav.

Povečuje se število okuženih med starejšimi, s tem pa tudi število hospitalizacij s časovnim zamikom. V Evropski uniji je zaradi hitrega večanja števila okužb z omikronom zaznana izjemna obremenitev zdravstvenega sistema, ki pa je še večja v državah z nižjo stopnjo precepljenosti, torej po opredelitvi ECDC pod 75 %.

Trenutne razmere v Evropi kažejo na izjemno hiter prenos okužb, predvsem znotraj gospodinjstev; velik pritisk na zdravstveni sistem, pri čemer je zaradi obolevnosti znotraj zdravstvenega sistema skrb vzbujajoča odsotnost zdravstvenih delavcev, in manjšo funkcionalnost delujočih na vseh ravneh, ki so ključne za delovanje te družbe.

Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni NIJZ Čakš Jager je znova opozorila na priporočila ECDC za preprečevanje širjenja okužb s SARS-CoV-2, ki so: na prvem mestu cepljenje, ki preprečuje hude okužbe; samozaščitno obnašanje, ker pomeni uporabo mask, upoštevanje medosebne razdalje, redno umivanje in razkuževanje rok, prezračevanje notranjih prostorov in delo od doma, kjer je to mogoče; testiranje in iskanje stikov v primeru okužbe ter dosledno upoštevanje osamitve oziroma izolacije (bolne osebe) ali karantene (visokorizični stiki).