Cilj nas vseh je, da v šolsko leto vstopimo zdravi in predvsem, da zdravi tudi ostanemo, je na današnji novinarski konferenci poudaril vladni govorec Jelko Kacin. Vse naše moči so zato trenutno usmerjene v pravočasno odkrivanje na novo okuženih in predvsem v preprečevanje vnosa in širjenja okužb med učenci in dijaki in še zlasti med učitelji in ostalimi zaposlenimi v šolah.

Kacin je zato pozval učence in dijake pa tudi njihove starše, da kar se da pozorno spremljajo svoje zdravstveno stanje ter zdravstveno stanje otrok in so pozorni in odzivni na morebitne znake okužbe. Ob sumu na okužbo naj nemudoma obvestijo svojega zdravnika, učitelji pa tudi ravnatelja, da bi le ta lahko delo na šoli čim hitreje prilagodil v primeru morebitnih okužb. Le z odgovornim ravnanjem vsakega izmed nas bomo lahko preprečili vnos in širjenje okužb znotraj in zunaj šolskih klopi, je prepričan Kacin, ki je opozoril, da zdravstvena inšpekcija v teh dneh prioritetno nadzira tudi izvajanje karantenskih odločb, še zlasti mlajših državljanov.

Kacin je ponovil, da se bo danes popoldne na Brdu pri Kranju z aktualnim epidemiološkim stanjem seznanila tudi Vlada RS, ki bo nadaljevala prejšnji teden prekinjeno razpravo o pripravah institucij na pričakovani jesenski val širjenja COVID-19.

Nuška Čakš Jager, epidemiologinja z NIJZ, je predstavila trenutno epidemiološko sliko v svetu in Sloveniji, vključno s stanjem v sosednjih državah.

V svetu številka zelo narašča – presegli smo 23 milijonov okuženih. Obe Ameriki imata velik odstotek okuženih, velik porast je opaziti tudi v Aziji. Tudi Evropa ima velik porast. Evropski center za spremljanje bolezni navaja, da največji delež okuženih v Evropi prinese del iz Rusije, Španije, Italije in Velike Britanije.

Včeraj je bilo pri nas opravljenih kar 1439 testov, kar nas po številu testov uvršča v vrh evropskih držav. Potrjenih je bilo 36 novih primerov. 2 zbolela sta bila s predhodno odrejeno karanteno ob vstopu v državo. Po do sedaj znanih podatkih je bilo med na novo okuženimi le 7 primerov povezanih z uvozom iz tujine.

Kar tretjina vseh današnjih okužb je bila potrjena pri posameznikih, ki jim je bila že pred tem odrejena karantena. To po Kacinovih besedah pravočasno omejuje možnost širjenja, kar je tudi osnovni namen karantene in kaže na to, da je bila odločitev Vlade RS o uvedbi karantene za vse, ki se vračajo iz epidemiološko nevarnih držav, učinkovit ukrep zamejitve širjenja okužb v Sloveniji.

V Sloveniji smo doslej potrdili 2722 primerov in opravili 153.502 testov. Po besedah Čakš Jagrove skrbi 14-dnevna kumulativna incidenca na 100 tisoč prebivalcev – ta je v Sloveniji že 20,14.

Včeraj smo zabeležili še eno okužbo stanovalke v DSO. V poletnem času smo zabeležili tudi več okuženih v starostni skupini od 15 do 35 let.

Velik odstotek je vnesenih primerov iz tujine in okužb, ki so povezane s temi primeri. Vodi Hrvaška (179), sledijo BiH (45), Srbija (30) in Kosovo (19). Od 1. junija do 23. avgusta je bilo iz tujine vnesenih 323 primerov.

Po besedah epidemiologinje je velik delež tistih, ki zbolijo, potem ko jim je odrejena karantena. Na začetku je zbolelo okoli 3 odstotke ljudi, ki so bili poslani v karanteno. Zdaj je takšnih že skoraj 10 odstotkov. Čakš Jager je poudarila, da je karantena tisti ukrep, ki nam omogoča, da obvladujemo širjenje bolezni.

Ponovno je pojasnila razliko med izolacijo in karanteno:

Izolacija pomeni osamitev bolne osebe ali osebe, pri kateri smo potrdili okužbo, pa ni nujno, da ima ta oseba simptome. Taka oseba gre v izolacijo in zanjo skrbi lečeči zdravnik. Za vse tiste, pri katerih je bila okužba potrjena, skrbi lečeči zdravnik, ki bo presodil, koliko časa mora v bolniškem staležu vztrajati takšna oseba.

Karantena je ukrep, ki ga poznamo že iz spisov iz 7. ali 9. stoletja pred našim štetjem. Karantena je izjemno pomemben javnozdravstveni ukrep v situacijah, v kakršni smo zdaj. Karantena je osamitev zdrave osebe. Osebe, ki je bila v tesnem, rizičnem stiku z osebo, ki je bolna ali okužena. Zato v času inkubacije to osebo zadržimo v karanteni, da morebitno nadaljnje širjenje okužbe, ki bi se pokazalo znotraj tega obdobja, zajezimo.

Karantena je določena v zakonu o nalezljivih boleznih. Proti izreku karantene ni pritožbe, odredi jo minister za zdravje na predlog epidemiologa oziroma NIJZ-ja.