Na današnji novinarski konferenci o aktualnem stanju glede bolezni COVID-19 so sodelovali državna sekretarka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič, državna sekretarka Ajda Cuderman in Mitja Gorenšček, generalni direktor GZS.

Video si lahko pogledate tukaj.

V ponedeljek je bilo opravljenih 5395 PCR-testiranj, pozitivnih je bilo 1080 testov, delež znaša 20 odstotkov. Opravljenih je bilo tudi 47.035 hitrih antigenskih testov. V bolnišnicah je hospitaliziranih 515 bolnikov (11 manj kot dan prej), od tega 105 na intenzivnih oddelkih, umrlo je 15 bolnikov.

Glede na včeraj potrjene nove okužbe med občinami izstopajo Nova Gorica (42), Šempeter - Vrtojba (11), Ajdovščina (10), Koper (34), Divača (14), Sežana (16), Kranj (32), Škofja Loka (14), Celje (77), Šentjur (19), Žalec (30), Novo mesto (22), Ljubljana (136) in Maribor (59).

14-dnevna incidenca okužb na 100.000 prebivalcev na ravni države znaša 595 in se še naprej povečuje. Najvišja je v rdeče obarvanih regijah, goriški, koroški in obalno-kraški. Povečuje se tudi sedemdnevna incidenca, ki je na ravni države 319. Najvišja je v goriški regiji (476), ki precej odstopa od preostalih regij. Sedemdnevno povprečno število novih okužb se povečuje in znaša 957.

Prednostni so ukrepi za ohranjanje delovnih mest

Ključna ukrepa za ohranjanje delovnih mest ostajata ukrep čakanje na delo in ukrep skrajšani delovni čas, je poudarila državna sekretarka Ribič. Vlada je do 30. junija podaljšala izvajanje ukrepa povrnitev nadomestila plače delavcem zaradi odrejene karantene in ukrepa nadomestilo plače delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile ali obveznosti varstva otrok in ustavitve javnega prevoza. Delavec, ki ne bo mogel opravljati dela zaradi višje sile, bo imel pravico do nadomestila v višini 80 odstotkov osnovne plače, višina nadomestila pa ne sme biti nižja od minimalne plače. Ukrep izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka za samozaposlene, družbenike poslovodje in ustanovitelje zadrug je podaljšan. Prav tako ukrep vračilo temeljnega dohodka za samozaposlene in družbenike za čas karantene na domu ali nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile ali varstva otrok.

Ukrep nadomestilo plače delavcem zaradi nezmožnosti opravljanja dela zaradi višje sile je koristilo več kot 3600 upravičencev v skupni višini 1,6 milijona evrov. Še več upravičencev je uporabilo izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka v višini 700 oziroma 1100 evrov: v prvem valu več kot 51 tisoč upravičencev (v skupni višini skoraj 83 milijonov evrov), v drugem valu pa skoraj 38 tisoč upravičencev (v skupni višini skoraj 120 milijonov evrov).

Velja tudi spodbuda oziroma poziv delodajalcem, naj delavcem, kjer narava dela to dopušča, v čim večjem obsegu uredijo opravljanje dela na daljavo. Od letošnjega januarja do konca marca je delo na domu prijavilo nekaj manj kot 1600 poslovnih subjektov za skoraj 77 tisoč delavcev. Največ jih je bilo na področju izobraževanja, javne uprave in obrambe, socialne varnosti, računalniškega programiranja, svetovanja ipd.

Izvajanje nujnih storitvenih dejavnosti za delovanje družbe

Vlada je po besedah državne sekretarke Cuderman na nedeljski seji sprejela tudi spremembe Odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji, ki začne veljati v četrtek, 1. aprila, in velja do vključno 11. aprila. Omejitveni ukrepi, ki bodo veljali od 12. aprila, bodo sledili sprejetemu semaforju in vladnemu načrtu sproščanja ukrepov glede na takratne epidemične razmere. Odlok po novem predvideva obratovanje le določenih storitev, ki so nujno potrebne za normalno delovanje družbe in posameznikov.

V vseh regijah velja, da brez obveznega negativnega testa zaposlenih lahko obratujejo te dejavnosti: lekarne, bencinski servisi, finančne storitve, pošta in dostavne službe, dimnikarske storitve, servisne delavnice motornih vozil in koles (to so vulkanizerske, avtomehanične, avtoličarske ali avtokleparske delavnice, delavnice za popravilo koles), gradbena dela na nenaseljenih gradbiščih oziroma v hišah oziroma stanovanjih in storitve, ki se opravljajo na prostem brez stika s potrošniki (npr. zunanja ureditev, krovska dela, fasaderska dela), ponudba in prodaja blaga in storitev na daljavo, prodaja kmetijskih pridelkov na kmetiji, osebni prevzem blaga ali hrane na prevzemnih mestih, kjer je zagotovljen minimalni stik s potrošniki, in sicer od 5. do 22. ure, pri čemer uživanje prevzete hrane in pijače na javnih površinah ni dovoljeno. Brez časovne omejitve so dovoljene le priprava jedi in pijač za dostavo ter priprava in strežba jedi in pijač v organizacijah, ki izvajajo gostinsko dejavnost za svoje zaposlene oziroma varovance, ter druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja.

Z obveznim tedenskim testiranjem izvajalcev oziroma s potrdilom o preboleli bolezni ali cepljenju bodo po vsej državi oziroma v vseh regijah lahko odprte te dejavnosti: prodajalne, ki pretežno prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, pri čemer se kot izjema ne šteje prodaja oblačil in obutve v teh prodajalnah, prodajalne z medicinskimi pripomočki in ortopedskimi pripomočki, vrtnarije, drevesnice, cvetličarne ter program vrt in kmetijstvo v prodajalnah, kmetijske prodajalne, tržnice, pri čemer se kot izjema ne šteje prodaja oblačil in obutve na tržnicah, prodajalne s tehničnim blagom, trafike in kioski za prodajo časopisov in revij, izvajale se bodo lahko individualne nezdravstvene svetovalne in terapevtske storitve.

V vseh statističnih regijah je pri ponudbi in prodaji blaga in storitev treba zagotoviti: minimalni možni stik s potrošniki v skladu s sprejetimi navodili NIJZ, redno prezračevanje ali ustrezno ventilacijo prostorov, razkuževanje rok za stranko pred vstopom v prostore, v katerih se izvaja dejavnost, in ob izstopu iz njih ter upoštevati vsa higienska priporočila Ministrstva za zdravje in NIJZ, ki so objavljena na spletnih straneh in namenjena preprečevanju okužb z virusom SARS-CoV-2.

Število oseb v zaprtih javnih prostorih, v katerih se izvaja dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom, ostaja 30 m² na posamezno stranko ali na eno stranko, če je poslovni prostor manjši od 30 m². Na odprti tržnici se dejavnost ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom omeji na 10 m² na posamezno stranko.

Trgovski centri morajo imeti ločena vhod in izhod za stranke ter še naprej zagotavljati 30 m² na posamezno stranko v celotnem trgovskem centru, ob hkratnem upoštevanju najvišjega števila oseb v zaprtem prostoru, ki velja za posamezno prodajalno v sklopu trgovskega centra.

Gospodarstvo pričakuje PKP 9

Novi ukrepi različno omejujejo in prizadevajo različne gospodarske dejavnosti. Sama industrija ni močno prizadeta, glavna težava je, kako zagotavljati zadostno število ljudi na delovnih mestih predvsem zaradi oteženega prehajanja meje ter iskanja in zagotovitve varstva za otroke, je opozoril Gorenšček. Večje težave ima sektor trgovine, nekatere trgovinske dejavnosti se znova zapirajo, kot sta tekstil in obutvena industrija, med storitvenimi dejavnostmi so to frizerski in kozmetični saloni. In vsi ti se pridružujejo dejavnostim na področju turizma in industrije srečanj. Za te dejavnosti bo nujno treba najti rešitve v novih vladnih ukrepih in s pripravo novega interventnega zakona PKP 9. Dejavnosti, ki so z odlokom zaprte, pričakujejo višje kritje fiksnih stroškov, nadomestilo izgubljenih prihodkov in ukrepe na področju izboljševanja likvidnosti z možnostjo financiranja obratnih sredstev za ohranjanje delovnih mest.