"Smo sredi drugega vala koronavirusa in ukrepi, ki jih sprejmemo, so namenjeni zajezitvi tega vala in preprečitvi morebitnih hujših posledic v primeru tretjega vala v času hladnega obdobja," je uvodoma dejal predsednik vlade in poudaril, da smo se tako Evropa kot Slovenija iz epidemije spomladi naučili veliko stvari. "COVID-19 ni več neznanka kot spomladi, kar skupaj z dejstvom, da v tem času razpolagamo s solidnimi zalogami zaščitne opreme in da tudi širša okolica funkcionira drugače in bolje kot spomladi, omogoča, da sprejemamo bolj natančne ukrepe in jih tudi bolj natančno načrtujemo," je poudaril predsednik vlade. Dejal je tudi, da je ključno izhodišče pri načrtovanju ukrepov zasledovanje cilja, da z najmilejšimi ukrepi dosežemo največji učinek, zato vlada najprej sprejema ukrepe, ki čim manj zaustavljajo javno življenje in čim manj povzročajo gospodarsko škodo. "Upamo, da bomo z milejšimi ukrepi dosegli učinke, kakršne smo spomladi dosegali z ostrejšimi omejevalnimi ukrepi," je dejal premier. "Da bi bila slika tega, kar je pred nami, bolj jasna tako ključnim odločevalcem kot tudi slovenski javnosti, od katere je v tej fazi še največ odvisno, je vlada prejšnji teden po intenzivnih posvetovanjih s stroko in na predlog stroke sprejela načrt ukrepov za obvladovanje drugega vala, s katerim se skuša na preprost način povzeti ključne ukrepe iz obsežnega števila fasciklov noveliranega državnega načrta za ravnanje države v primeru ogrožanja s hudimi nalezljivimi boleznimi," je povedal predsednik vlade.

Nadalje je navedel, da so v načrtu ukrepov predvidene tri faze. "Zelena faza ni posebej razdelana in je faza, za katero se bojimo, da jo bomo čutili ali živeli še dolgo, tudi če bo na razpolago učinkovito cepivo, saj ni mogoče pričakovati, da bo to dejstvo virus popolnoma izbrisalo in pričakuje se, da bo virus še nekaj časa krožil v populaciji," je povedal premier in dodal, da se v zeleni fazi upoštevajo splošni higienski ukrepi – razkuževanje, nošenje maske in ohranjanje varnostne razdalje. "V tej fazi epidemiološka služba deluje normalno, odkriva okužbe, odreja karantene skladno z zakonom o nalezljivih boleznih in se trudi, da se virus ne razširi," je naštel premier, ter nadaljeval, da smo zeleno fazo živeli v poletnih mesecih od maja naprej, ko smo obvladali epidemijo, pa vse nekje do začetka jeseni, ko smo predvsem z uvozom virusa situacijo dodatno poslabšali tako kot celotna Evropa in ko smo morali začeti sprejemati ukrepe, ki spadajo v oranžno fazo.

"Parametri, ki opredeljujejo naša ravnanja, že sprejeta, ali načrtovana, in ki so ključna, da se sprejemajo paketi iz ene ali druge faze so različni. Prvi parameter, ki se uporablja po svetu in Evropi, je število COVID pozitivnih prebivalcev na 100.000 prebivalcev v časovnem sklopu zadnjih 14 dni. Ta podatek je mednarodno uporabljan in primerljiv ob pogoju zadostnega števila testiranja, ni pa to edini podatek, ki opisuje situacijo v posamični državi in to tudi ne more biti edini podatek, ki narekuje ukrepanje. Bistveno bolj pomemben parameter, ki narekuje ukrepe po svetu in pri nas, je kapaciteta zdravstvenega sistema, in v okviru tega je ključni kazalnik število postelj, grobo rečeno, ki jih imamo na razpolago za COVID bolnike, kar pa ne predstavlja samo število dejanskih postelj, ampak tudi število ekip, zdravnikov, medicinskih sester, zaščitne opreme, organizacijo bolnišnic, prostorov in tako naprej…" je povedal predsednik vlade. "Število postelje je opredelitev kapacitet vzdržnosti nekega sistema," je povedal premier in dodal, da je ta parameter različen od države do države, zato ukrepov v tem pogledu med državami ni mogoče primerjati. "Še en parameter so kapacitete zdravstvenih sistemov bolnikov na umetnih pljučih," je dejal predsednik vlade, pri čemer je dejal, da je test samega sistema prav število postelje. Predsednik vlade Janez Janša je izrazil zadovoljstvo, da je Slovenija od spomladi podvojila kapacitete za obravnavo COVID bolnikov, ob tem pa dodal, da so se kapacitete povečale z reorganizacijo v zdravstvu in bolj organiziranim pristopom ter vsem, kar je naredil celoten zdravstveni sistem za to, da smo bolje pripravljeni na drugi val epidemije.

"Dejstvo je, da so podvojene kapacitete lahko na razpolago relativno omejen čas, zelo težko za daljši čas, kot je trajala epidemija spomladi. Če bi bil ta čas presežen, potem je nemogoče povečevati kapacitete brez občutnih posegov v druge dele zdravstvenega sistema, ki so ravno tako tvegani, ker potem ljudje umirajo, ker ne dobijo zadostne oskrbe zaradi drugih bolezni, ali pa ta oskrba ne pride v pravem času," je povedal predsednik vlade in dodal, da ko se štejejo posledice COVID-19, moramo imeti v mislih tako neposredne kot posredne žrtve. Ključen problem pri spopadu s koronavirusom je po besedah predsednika vlade tudi dejstvo, da se zaradi zdravljenja bolnikov s covidom lahko zmanjšajo kapacitete v okviru drugih zdravstvenih delov.

Kot je povedal predsednik vlade, se Slovenija v tem trenutku nahaja v oranžni fazi in je ukrepe iz prvega paketa teh ukrepov že izrčpala ter v tem trenutku sprejema ukrepe iz drugega paketa v okviru oranžne fazi. Doslej so bili po besedah predsednika vlade Janeza Janše sprejeti ukrepi, ki obsegajo obvezne uporabe razkuževalnih sredstev v skupnih prostorih, v prihodnje pa bodo sledili ukrepi glede zbiranja ljudi, glede strežbe za mizami v barih, glede prireditev brez zakusk in glede omejitev v zvezi s številom oseb v zaprtih javnih prostorih glede na velikost prostora.

"Omejitev obiskov v domovih za ostarele in bolnišnicah se selektivno tudi že uporablja zaradi posamičnih izbruhov v zdravstvenih ustanovah ali domovih za ostarele, trenutno imamo največji izbruh v Črni na Koroškem, kjer bo minister za zdravje v kratkem razglasil izredno situacijo in ta ukrep bo omogočil, da se širše v občini pošlje na pomoč ustrezna sredstva.

"V oranžni fazi imamo še tretji paket, ki je na razpolago, sedem ukrepov iz tega paketa imamo na voljo in močno upam, da do te situacije ne bomo prišli, a trendi naraščajo, faktor širjenja okužbe je 1,3, kar pomeni, da vsaka nova okužba pridela še eno drugo novo okužbo, kar pomeni, da se okužba širi in da ukrepi, ki so bili sprejeti 19. septembra večinoma niso prijeli, ker če bi, v te trende enostavno ne bi prišli," je poudaril predsednik vlade. Dejal je tudi, da je tretji paket ukrepov iz oranžne faze zadnje, kar je na razpolago pred rdečo fazo, ki hkrati predstavlja razglasitev epidemije. "Ko bi število okuženih na 100.000 prebivalcev preseglo 140, ko bi bilo polnih več kot 250 postelj s COVID bolniki, in ko bi bilo več kot 50 bolnikov na intenzivni negi, bi enostavno morali razglasiti epidemijo, sprejeti ukrepe, ki smo jih sprejemali spomladi, in tudi ti so razdeljeni v ukrepe od najmilejših do najostrejših," je povedal predsednik vlade in dodal, da so praktično vsi ukrepi bili stestirani v pomladnem času. "Tudi ti ukrepi v rdeči fazi so utemeljeni na zakonu o nalezljivih boleznih. Tudi ukrep, ki predvideva omejitev gibanja v nočnem času, je ukrep iz zakona o nalezljivih boleznih in ne gre za policijsko uro," je poudaril predsednik vlade. " Ukrep v paketu številka 2, zapisan kot dodatni sloti za starejše, ne predvideva, da lahko starejši in pripadniki ranljivih skupin uporabljajo javni promet samo nekaj ur dnevno, ampak je to ukrep, ki bi samo zanje rezerviral ta čas v potniškem prometu ali pri nekaterih storitvah," je dejal predsednik vlade in poudaril, da bi te storitve lahko uporabljali tudi kasneje. "V tretjem paketu pri rdeči fazi je številka xxx pri prvem parametru. Če bo več kot 360 postelj v zdravstvenem sistemu zapolnjenih s COVID bolniki, ne bo niti pomembno, koliko okuženih bo dnevno, saj bo treba preiti v fazo izrednega zdravstvenega stanja," je povedal premier.

"Če se bodo začeli uporabljati ukrepi iz prvega paketa rdeče faze, potem se bo aktiviral tudi državni načrt, kjer se aktivirajo še dodatni posamični ukrepi za vse resorje," je navedel predsednik vlade Janez Janša. "Ali ukrepi iz oranžne faze primejo ali zaustavijo širjenje virusa, odloča vsak posameznik med nami in vsi, ki kreirajo javno mnenje," je poudaril predsednik vlade in poudaril, da se želimo vsi izogniti situaciji, ki smo jo imeli spomladi.

Predsednik vlade je nenazadnje spregovoril tudi o situaciji v drugih evropskih državah, kjer je dejal, da imajo nekatere države boljšo epidemiološko sliko, nekatere slabšo. "V drugem valu koronavirusa je celotna Evropa, ne le Slovenija, s tem, da je Slovenija po parametrih nekje na sredini, okoli 15. mesta med 30 evropskimi državami, nismo prizadeti najmanj, niti najbolj," je poudaril predsednik vlade in dodal, da so imeli v sosednjih državah s trenutno boljšo epidemiološko sliko sicer izjemno slabe rezultate v pomladi.

Predsednik vlade je tudi opozoril, da si je v nekaterih državah Evrope velik del prebivalstva naložil prostovoljno aplikacijo za sledenje okužbam, kar omogoča boljšo preventivo in bistveno hitrejše odkrivanje okužb. "Vabim vse, da si aplikacijo naložimo na pametne telefone in apeliram na tiste, ki so testirani pozitivno na COVID, da to označijo v aplikaciji, ker če tega ne naredijo, aplikacija nima smisla," je poudaril predsednik vlade Janez Janša.

Premier je izpostavil, da je v našem skupnem interesu, da virus čim bolj omejimo sedaj, še preden se začne hladne obdobje. "Če več sto okuženih pripeljemo v hladno obdobje, bo cena bistveno višja, kot je bila spomladi v času pomladanskega vala in kot je bilo v drugih državah, kjer smo dogajanje spomladi pri njih opazovali z grozo," je dejal predsednik vlade Janez Janša.

"Predstavitev načrta ukrepov je poziv k resnosti in streznitvi, imeli smo neko neodgovorno manjšino, ki se je šalila s COVID-19, sedaj pa je vrag odnesel šalo. Pred nami je čas, ko se bomo kot družba stehtali in bomo videli, ali smo sposobni na mehak način virus zaustaviti, ali pa bomo morali sprejemati ukrepe, ki bodo imeli tudi svojo ekonomsko in socialno ceno," je zaključil predsednik vlade Janez Janša.