Minister za delo Janez Cigler Kralj je najprej spomnil, da je bil 28. april svetovni dan varnosti in zdravja pri delu, v soboto pa praznujemo prvi maj, praznik dela, zato se je zahvalil državljanom in državljankam, da ob upoštevanju vseh ukrepov odgovorno skupaj gradimo boljšo prihodnost. Danes, mogoče bolj kakor kdaj koli, sta zdravje in varnost pri delu izjemno pomembna, je poudaril minister, še posebej v času covida-19 pa na ministrstvu pozorno spremljajo razmere na trgu dela in se skušajo na dogajanje čim hitreje odzivati.

Na trgu dela je bilo 26. aprila v evidenci Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje registriranih 79.462 brezposelnih oseb, kar je 4 odstotke manj kakor konec marca 2021, ko je bilo registriranih 82.638 brezposelnih oseb. Po treh mesecih rasti, torej novembra, decembra 2020 in januarja 2021, se je februarja 2021 število brezposelnih oseb začelo zmanjševati. V marcu 2021 se je število brezposelnih še naprej zmanjševalo, več je bilo tudi zaposlovanja. To ob sezonskih dejavnikih povezujemo tudi s postopnim sproščanjem omejitev. Konec marca je bilo registriranih brezposelnih oseb 82.638, kar je 6,1 odstotka manj kakor februarja in 6,1 odstotka več kakor marca 2020. Te številke nas navdajajo z optimizmom, da so ukrepi ustrezni, je še poudaril minister.

V zvezi s stanjem okužb v domovih starejših občanov je minister poudaril, da so se po cepljenju razmere izrazito umirile.

Na novo okuženih je bilo v domovih za starejše v zadnjem tednu 28 stanovalcev (skupaj v drugem valu 11.396) ter 14 zaposlenih (skupaj okuženih v drugem valu 4.637). Tudi število smrti ostaja nizko. Velika večina okuženih stanovalcev se dobro počuti in ima le lažje znake okužbe ali jih sploh nima.

Minister Cigler Kralj je povedal tudi, da se želi vlada ob 30. obletnici samostojnosti Slovenije primerno oddolžiti žrtvam vojaške agresije v Republiki Sloveniji leta1991, zato je na redni seji ta teden potrdila spremembe treh zakonov in predlagala, da jih Državni zbor Republike Slovenije obravnava po skrajšanem postopku, in sicer:

Predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o vojnih invalidih, katerega namen je omogočiti uveljavitev statusa in pravic na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni, nastale ob vojaški agresiji na Republiko Slovenijo leta 1991. Z novelo zakona se določa rok za vložitev zahteve za priznanje statusa in pravic vojaškega vojnega invalida oziroma civilnega invalida vojne na podlagi okvare zdravja zaradi bolezni ali poslabšanja bolezni, nastale ob vojaški agresiji na Republiko Slovenijo leta 1991, ter zahtevo za priznanje pravic družinskim članom osebe, umrle zaradi posledic bolezni, nastalih v teh okoliščinah. Ta rok je 31. december 2021.

Predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o žrtvah vojnega nasilja, katerega namen in cilj je zagotoviti pravno varstvo osebam, ki so leta 1991 zaradi vojaške agresije na Republiko Slovenijo izgubile starša, zakonca ali potomca. Pravno varstvo se bo tako zagotovilo tudi družinskim članom civilnih oseb, ki so izgubile življenje zaradi vojaške agresije. Novela priznava status žrtve vojnega nasilja družinskim članom po osebi, ki je kot civilna oseba umrla, bila ubita ali pogrešana zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov JLA ali organov za notranje zadeve dotedanje SFRJ v času od 24. maja 1991 do 18. oktobra 1991. Obdobje zajema tudi tako imenovane »pekrske dogodke« v Mariboru in druge primere nasilnih dejanj, ki so imela za posledico izgubo življenja.

Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o posebnih pravicah žrtev v vojni za Slovenijo leta 1991, katerega namen in cilj je omogočiti otrokom kot novo določenim upravičencem in zakoncem ali zunajzakonskim partnerjem padlih ter staršem, da uveljavijo pravico do odškodnine. Zakon namreč opredeljuje posebne pravice, kakor so dosmrtna mesečna renta, odškodnina po posebnem zakonu, ki ureja poplačilo vojne, štipendija, prednost pri sprejemu v dijaški ali študentski dom ter pravica do kritja stroškov šolske malice. Po predlagani dopolnitvi se pravica do odškodnine razširi tudi na otroke in dodatno prizna tudi zakoncem ali zunajzakonskim partnerjem padlih ter staršem. Država je nekaterim upravičencem sicer že izplačala odškodnine zaradi smrti očeta, zakonca ali zunajzakonskega partnerja, ne pa tudi otrokom padlih zaradi dogodkov med vojaški agresijo na Republiko Slovenijo leta 1991.

Skoraj 30 let po dogodkih, povezanih z vojno za Slovenijo leta 1991, je skrajni čas, da se vsem otrokom, ki so utrpeli škodo zaradi izgube starša, prizna pavšalna odškodnina. Zato je predlagana dopolnitev zakona tako, da se dodaja nova pravica do pavšalne odškodnine, ki bo priznana vsem otrokom ne glede na njihovo starost ob smrti starša. Predlog zakona upošteva dejstvo, da je zaradi časovne oddaljenosti tedanjih dogodkov nekaj svojcev, padlih v vojni za Slovenijo leta 1991, že umrlo, zato daje pravico do nove pavšalne odškodnine po tem zakonu tudi njihovim dedičem prvega dednega reda v skladu s predpisi, ki urejajo dedovanje. Na podlagi ZPPZV91 so bili zakonci in zunajzakonski partnerji ter starši padlih upravičeni do odškodnine po posebnem zakonu.

Dr. Bojana Beovič je povedala, da je bilo doslej v Sloveniji s prvim odmerkom po regijah cepljenih od 18 do 23 odstotkov ljudi oziroma v vsej Sloveniji 20 odstotkov oseb. Mednarodne primerjave kažejo, da poteka cepljenje v Sloveniji zelo podobno kakor v državah Evropske unije. V primerjavi z drugimi evropskimi državami smo približno na sredini.

Poudarila je, da čeprav je popolno cepljenje pomembno za popolno zaščito, je za omejevanje kroženja virusa in zaščito ljudi zelo pomemben že prvi odmerek, ki pred okužbo ščiti po cepljenju s cepivom AstraZeneca več kakor 70-odstotno, po mRNA-cepivih pa 80-odstotno. Poleg tega že prvi odmerek dokaj dobro ščiti pred hudo boleznijo, in sicer cepivo Pfizer 74 -odstotno in cepivo AstraZeneca celo 100-odstotno.

Prednostne skupine za cepljenje, ki so bile upoštevane v Sloveniji, so se izkazale za zelo smiselne, saj smo tako rekoč popolnoma ustavili zbolevanje stanovalcev domov za starejše, posamezni izbruhi pa so posledica tega, da cepivo ne ščiti 100-odstotno, kar je lahko težava ob slabi kolektivni imunosti, torej majhnega števila cepljenih oseb, ki prihajajo v stik s stanovalci. Skoraj v vseh primerih so imeli cepljeni stanovalci zelo blag potek bolezni.

Močno se je zmanjšala umrljivost za covidom-19, presežne umrljivosti zaradi te bolezni ne zaznamo več.

Opozorila je na žalostno dejstvo, da za covidom-19 v Sloveniji še vedno vsak dan umirajo ljudje v 60-ih in 70-letih, ki bi že morali biti cepljeni. Umiranje ljudi zaradi covida-19 v današnjem času ni razumljivo in je nepotrebno, je poudarila dr. Beovič, saj bi se vsi že lahko pravočasno zaščitili s cepljenjem, če bi se le želeli. Neželeni učinki cepiv proti covidu-19 so lahko neprijetni, a samo izjemoma nevarni. To je še posebej redko prav v starostnih skupinah, ki so zaradi bolezni najbolj ogrožene. Za ljudi, starejše od 50 let, pri cepljenju proti covidu-19 ni prav nobene dileme: cepivo je treba dobiti čim prej, vprašanje glede izbire cepiva je popolnoma odveč.

Deana Potza je v inšpekcijskem poročilu za pretekli teden poudarila, da so opravili skupno 3.608 nadzorov, pri čemer je bilo izdanih 20 prekrškovnih sankcij, 312 opozoril po Zakonu o prekrških in 212 upravnih ukrepov.

Pri tem je bilo največ neskladnih objektov oziroma lokacij ugotovljenih v gostinstvu, in sicer 122, kar pomeni 26-odstotno neskladnost, in v trgovinah, kjer je bilo neskladnih 116 objektov oziroma 19 odstotkov. Na teh dveh področjih, torej na področju gostinstva in trgovine, je bilo tudi največ izrečenih ukrepov. Razlogi za ukrepe so bili največkrat nevzdrževanje medosebne razdalje, neuporaba zaščitne maske v notranjih in zunanjih prostorih, neizpolnjevanje pogojev o opravljanju gostinske dejavnosti in nerazpoložljivost razkužil.

V preteklem tednu je bilo opravljenih 175 nadzorov nad izvajanjem cepljenja, od tega 163 rednih in 12 izrednih nadzorov na podlagi prejetih prijav. Neskladnosti so bile tokrat ugotovljene le v enem primeru, in sicer pri koncesionarju v sklopu cepilnega centra ZD Izola. Neskladje je bilo takoj tudi odpravljeno.

Na inšpektoratu ugotavljajo, da se stanje na terenu izboljšuje. Organizacija in izvajanje cepljenja večinoma potekata v skladu z državno strategijo; poleg tega dodatni cepilni centri prehajajo na aktivno vabljenje ljudi na cepljenje.

Tomaž Pečjak je povedal, da Policija ob rednem delu in nalogah izvaja tudi nadzore nad izvajanjem določb odlokov, ki urejajo posamezne ukrepe za preprečevanje širjenja virusa. V večini primerov gre za nadzore nad ukrepi s področja omejitve, zbiranja in potovanja ljudi.

Pri tem je poudaril, da je namen policije pri nadzorih s področja spoštovanja ukrepov za preprečevanje širjenje virusa, da se z najmilejšimi sredstvi in ukrepi doseže spoštovanje ukrepov, pri čemer policija vedno izhaja iz načela sorazmernosti. Da policisti resnično skušajo cilj doseči z najmilejšimi ukrepi, kaže tudi podatek, da je bilo od vseh postopkov in ugotovljenih kršitev v veliki večini – v skoraj 83 odstotkih – izrečeno opozorilo, je poudaril Pečjak.

Glede spremembe Odloka o določitvi pogojev vstopa v Republiko Slovenijo zaradi zajezitve in obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, ki je začela veljati v sredo, 28. aprila 2021, in je ukinila kontrolne točke na notranji meji z Avstrijo in Italijo, je pojasnil, da bo policija kljub ukinitvi kontrolnih točk v prihodnje izvajala občasne kontrole na cestnih prehodih na notranji meji (tam, kjer so bile doslej kontrolne točke in na drugih cestnih prehodih, kjer je bil doslej dovoljen prehod samo za lokalno prebivalstvo) in tako še naprej preverjala, ali osebe izpolnjujejo pogoje za vstop v državo brez napotitve v karanteno na domu po omenjenem odloku, in izravnalne ukrepe.

Policija še vedno svetuje, da pred odhodom v tujino preverimo pogoje za vstop v ciljno državo in tudi pogoje za vrnitev domov.

Ob prihajajočem prazniku dela pa še nasvet vsem kulturnim društvom, pihalnim godbam in drugim, ki izvajajo tako imenovane budnice, da upoštevajo določila Odloka o začasni prepovedi zbiranja ljudi zaradi preprečevanja okužb s SARS-CoV-2, da organizirajo povorke z največ desetimi osebami s primerno razdaljo. Navedeno ne velja, če gre za ožje družinske člane ali člane skupnega gospodinjstva ob upoštevanju omejitev in prepovedi iz tega odloka.

Enake omejitve glede števila udeležencev veljajo tudi ob kresovanju. Ker organiziranih kresovanj ne bo, je pričakovati več manjših zasebnih kresovanj, zato policija vljudno opozarja na požarno varnost in svetuje previdnost pri izbiri prostora kurišča, da se tako preprečijo morebitni požari na objektih in poškodbe oseb.