V povezavi z epidemijo Covid-19 sta bila po besedah ministra za zdravje Tomaža Gantarja pomembna dva sistema: zdravstveni in sistem upravljanja domov za starejše občane. Oba sistema sta sicer že več let podhranjena v pomanjkanju kadrov in ustrezni prostorski infrastrukturi, a sta se ne glede na vse hitro in optimalno prilagodila izbruhu epidemije. Pokazalo se je, da je bilo treba domovom za starejše nameniti še posebno skrb, saj so tamkajšnji oskrbovanci populacija, ki je epidemiji še posebej izpostavljena,. Ključni cilj je bil uspešno omejevanje širjenja epidemije med oskrbovanci, o uspešnosti česar govori podatek, da je bilo od približno 18.800 oskrbovancev, v domovih okuženih samo 1,7 odstotka teh. V Sloveniji imamo 102 domova starejših občanov. V 90 odstotkih domov okužb ni bilo, saj so ukrepi za preprečevanje vnosa okužb dosegli svoj namen. V treh domovih (Metlika, Šmarje pri Jelšah in Ljutomer) pa se je virus močneje razširil.

Državna sekretarka ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti Mateja Ribič vodi aktivnosti oblikovanja načrta obvladovanja prihodnjih okužb ob morebitnem drugem valu epidemije. Kot je povedala, bo načrt vključeval vse pozitivne in negativne izkušnje aktualne epidemije. V delovni skupini sodelujejo stroka, izvajalci ter ministrstvi za zdravje ter delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Cilj je oblikovati smernice, protokole in usmeritve za ravnanje izvajalcev, vse v funkciji zagotovitve varnosti in zaščite vseh stanovalcev in zaposlenih v luči zagotavljanja normalnega bivanja v domovih tudi v času epidemij. Skupina sodeluje tudi s skupnostjo socialnih zavodov, s katero ministrstvo tudi sicer redno komunicira.

Vodja strokovne skupine pri ministrstvu za zdravje Bojana Beovič je v zvezi z načinom zdravljenja starostnikov v DSO, ki so okuženi s Covid-19 izpostavila, da je zdravljenje v bolnišnici smiselno takrat, ko lahko bolniku nudimo zdravljenje, ki ga doma ne more biti deležen, pa ga zaradi svoje bolezni potrebuje. Za bolezen covid-19 ni specifičnega zdravila, ki bi vplivalo neposredno na virus in s tem na ozdravitev in preživetje, in ga nimamo e v bolnišnici ne zunaj nje. Poudarila je, da pri mnogih bolnikih s covid-19 sprejem v bolnišnico ni potreben, ne glede na to, ali so starostniki ali mlajši ljudje, saj bolezen poteka dovolj blago. Zavedati se moramo, je dejala Beovič, da med oskrbovanci naših domov za starostnike, živi veliko ljudi, ki se jim življenje izteka. Premeščanje okuženih starostnikov v bolnišnico samo zato, ker so okuženi z novim koronavirusom, ni smiselno, saj se teh stanovalcev v bolnišnice ne premešča tudi v primerih drugih okužb, ki se pogosto pojavijo ob koncu življenja.

Za celostno razumevanje situacije je vodja strokovne skupine postregla z naslednjim podatkom: v domovih za starejše osebe v Sloveniji umrlo do 20. maja 52 odstotkov vseh umrlih v državi, dodatnih 29 odstotkov so prispevale smrti stanovalcev, ki so umrli v bolnišnicah. Primerjave s tujino so po njenem mnenju težavne, saj se podatki o smrtih starostnikov nanašajo na umrle stanovalce v celoti ali umrle v domovih. Le za Francijo Evropski center za nadzor in preprečevanje bolezni izrecno navaja, da je od 13 539 umrlih stanovalcev socialnovarstvenih zavodov v njih umrlo 9500 ljudi, v bolnišnicah pa nekaj več kot tri tisoč ljudi, kar pomeni, da jih je v bolnišnici umrlo 25 odstotkov. Pri nas je v bolnišnici od vseh umrlih stanovalcev umrlo 36 odstotkov vseh umrlih stanovalcev, kar jasno kaže, da so bili pri nas v večji meri premeščeni v bolnišnice kot na primer v Franciji.
Med okuženimi stanovalci domov za starejše je bila v Sloveniji smrtnost v celoti 26- odstotna, med temi, ki pa so bili premeščeni v bolnišnico pa 57 odstotna. Dobrih primerjav s tujino še ni, poročilo o domu v Seattlu poroča o 34-odstotni smrtnosti okuženih. V mešanih domovih, ki vključujejo tudi mladino s posebnimi potrebami v Franciji, je bilo 17 odstotkov smrti glede na vse okužene, v Nemčiji 20 odstotkov, na Švedskem 30 odstotkov, Irska poroča celo o 55-odsotni smrtnosti.

Številke niso spodbudne, je dejala Beovič, a v Sloveniji smo lahko ob žalostni statistiki vendarle zadovoljni, da smo z velikimi napori zdravnikov in medicinskih sester epidemijo v domovih umirili. Do hudega izbruha je prišlo le v treh domovih: v dveh zelo kmalu, preden je bilo moč ukrepati, , v enem pa so bile v ospredju velike organizacijske težave. V vseh ostalih desetih domovih z okužbami pa je bil izbruh covid-19 uspešno in hitro zamejen.

Univerzitetna klinika Golnik je bila s strani ministrstva pozvana, da pomaga domu starejših občanov v Metliki. Direktor klinike Aleš Rozman je ob tem pojasnil, da DSO niso bolnišnice, ampak bivališča. Zato je bil cilj pomoči predvsem, kako z izobraževanjem osebja in ob zagotovitvi potrebne zaščitne opreme učinkovito omejiti širjenje virusa v domu- Rozman je opozoril na težavnost naloge, saj se 40 odstotkov prenosa virusa zgodi, še preden je oseba simptomatska. To pomeni, da »smo ob zaznavi okužbe, že zamudili s preprečevanjem prenosa na druge«. Rozman je ob tem tudi poudaril, da je za reševanje življenj v domovih za starejše ključnega pomena, da okužba vanje sploh ne zaide oz. če se to že zgodi, da jo čim prej ustavimo.

O sodelovanju z z domom v Šmarju pri Jelšah je spregovoril strokovni direktor SB Celje Franc Vindišar. Z osebjem doma so sodelovali zdravniki in medicinske sestre, ki so pomagali pri oskrbi in pri izobraževanju zaposlenih. Opravljen je bil pregled okoli 190 oskrbovancev in izdelano zdravniško mnenje glede morebitnega potrebnega zdravljenja v bolnišnici. Poudaril je, da je bilo to nezavezujoče mnenje za domskega zdravnika.

Bolnišnica je do danes zdravila skupaj 54 pacientov s covid-19, med njimi je bilo 27 oskrbovancev doma. Vseh okuženih oskrbovancev je bilo 124, okužilo se je tudi 38 zaposlenih. 86 oskrbovancev je okužbo prebolelo, 38 jih je umrlo. Odločitev o lokaciji zdravljenja je vedno sprejela domska zdravnica, je dejal Vindišar in dodal, da je skoraj 80 odstotkov vseh okuženih oskrbovancev okužbo prebolelo v domu.