Gluhi imajo pri zdravniku, na sodišču, upravni enoti in v drugih javnih institucijah pravico do tolmača brez omejitve ur. Povsem drugače pa je pri vsakdanjih življenjskih potrebah – za te imajo na voljo le trideset ur tolmačenja na leto, dijaki in študenti pa sto. Za nekatere je to dovolj, drugim ure hitro poidejo že zaradi tečajev, avtošole, kulturnih dogodkov ali drugih zasebnih obveznosti. Zagovornik načela enakosti je ocenil, da takšna enaka omejitev za vse ne upošteva različnih potreb gluhih in je diskriminatorna. Kaj to pomeni za uporabnike, kakšne spremembe predlaga zagovornik in ali se obeta sprememba zakona, preverjamo v prispevku.