SPOROČILO ZA JAVNOST 

14. NOVEMBRA BOMO V SLOVENIJI PRVIČ URADNO OBELEŽILI  

Letošnji 14. november bo prvič uradno obeležen kot Dan slovenskega znakovnega jezika na državni ravni. Spremljajoči dogodki, ki jih organizira Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS), bodo potekali pod motom »Moje roke so moj jezik«.

Na predlog Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije je Vlada Republike Slovenije 2. januarja 2014 v Uradnem listu objavila sklep o posebnem obeležju v RS – 14. novembru kot Dnevu slovenskega znakovnega jezika. Ravno na ta datum, 14. novembra leta 2002, je slovenska gluha skupnost po desetletjih prizadevanj dočakala uveljavitev Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ), ki je 'kretnjo' prvič priznal kot uradni jezik in znakovni jezik pravno izenačil z večinskim, slovenskim jezikom. S tem je bila gluhim priznana pravica do uporabe njihovega maternega jezika v vseh stikih z javnimi institucijami (v izobraževanju, zdravstvu, sodstvu…) in pravica do informiranja v prilagojenih tehnikah – s podnapisi in s tolmačem SZJ.

Sprejem pri predsedniku RS

Predsednik države bo ob Dnevu slovenskega znakovnega jezika predstavnike gluhe skupnosti sprejel v Veliki dvorani Predsedniške palače in sicer v sredo 12.11.2014 ob 11. uri.

Posvet v Državnem svetu RS »Vsak gluhi otrok ima pravico do kakovostne izobrazbe v znakovnem jeziku«

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije ob 14. novembru, Dnevu slovenskega znakovnega jezika, v Državnem svetu organizira strokovni posvet »Vsak gluhi otrok ima pravico do kakovostne izobrazbe v znakovnem jeziku«, ki se ga med drugim udeležujejo varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, gluhi poslanec Evropskega parlamenta dr. Adam Kosa, predsednik Državnega sveta RS Mitja Bervar, ter predstavniki različnih ministrstev in drugih organizacij. Znakovni jezik je še vedno premalo prepoznaven in mnogokrat, predvsem na področju izobraževanja, nedostopen.

Ogled filma Pleme v znakovnem jeziku

Praznovanje Dneva slovenskega znakovnega jezika se nadaljuje z ogledom ukrajinskega filma »Pleme« v znakovnem jeziku ob 14. uri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.

Slavnostna razglasitev Dneva slovenskega znakovnega jezika s kulturnim programom

Slovesnost ob uradni razglasitvi Dneva slovenskega znakovnega jezika s kulturnim programom bo potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja, in sicer v Unionski dvorani Grand hotela Union s pričetkom ob 18. uri.

35 LET BOJA ZA PRIZNANJE SLOVENSKEGA ZNAKOVNEGA JEZIKA

Pot do priznanja Dneva SZJ, na čelu katerega je bila Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije (Zveza), je trajala več kot 35 let. Od leta 1979 Zveza redno organizira številne seminarje in tečaje znakovnega jezika. Nekaj let kasneje je ustanovila tudi prvo sekcijo tolmačev za SZJ. Na posvetu o totalni komunikaciji leta 1986, ki so se ga udeležili mednarodni strokovnjaki, so bila sprejeta pomembna priporočila in sklepi, naj se znakovni jezik sprejme enakopravno z glasovnim jezikom. Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije  je celo desetletje vodila pogovore in se pogajala z državo za uradno priznanje in sprejem znakovnega jezika. Prizadevanja so obrodila sadove s sprejetjem Zakona o uporabi SZJ leta 2002.

ZDGNS je v svoji raziskavi ugotovila, da gluhi dosegajo nizko raven izobrazbe (89 odstotkov ima osnovno in poklicno raven izobrazbe), posledica česar so slabše plačana delovna mesta, pogosto tudi nezaposljivost ter s tem šibek socialni status. Glavni vzrok je prepoznati v neprilagojenem izobraževalnem sistemu (le en specializirani zavod za gluhe pri pouku uporablja SZJ; predmet SZJ na ravni osnovne šole ne obstaja, kar pomeni, da se gluhi učenci ne morejo sistematično učiti svojega maternega jezika). Na visokošolski ravni nekatere fakultete še vedno kršijo pravico gluhih, da jim na predavanjih ne zagotavljajo tolmača.

Kljub mednarodnim smernicam in sprejeti zakonodaji, gluhi nimajo enakih možnosti za enakopravno izobraževanje na vseh ravneh. Zato je ZDGNS močno vpeta v prizadevanja za izenačevanje izobraževalnih možnosti, ki bi jih morala zagotoviti država. Tej aktualni problematiki namenja tudi vsebino strokovnega posveta ob Dnevu slovenskega znakovnega jezika.

Priznanje pravice do izobrazbe in pravice do učenja skozi vse življenje je v vse bolj konkurenčni družbi znanja potrebno bolj kot kdajkoli prej. Pri gluhih in gluho-slepih osebah gre za pravico učenja v znakovnem jeziku, branja in pisanja, pravico do dvoma in analize, dostopa do virov informacij ter za pravico razvijanja in urjenja individualnih in skupinskih spretnosti in sposobnosti. Izmed vseh ljudi, ki so soočeni z različnimi oblikami invalidnosti, sta namreč ti dve skupini edini, ki se za dosego učinkovite rabe jezika in komunikacije močno zanašata na znakovni jezik.

ZDGNS  spodbuja vse predstavnike, da priznajo upoštevanje človekovih pravic gluhih otrok in mladine kot ene izmed ključnih smernic za izpolnitev Razvojne Agende Organizacije Združenih narodov po letu 2015 (Post-2015 Development Agenda). Pravico gluhih do izobrazbe v znakovnem jeziku (ZJ) ščiti Konvencija Združenih narodov o pravicah invalidov, ki jo je Slovenija ratificirala kot ena izmed prvih držav leta 2008, a pri uresničevanju njenih določil šepa. Vlade podpisnice zavezuje, da omogočijo lažje učenje ZJ in podpirajo jezikovno identiteto skupnosti gluhih (čl. 24.3.b). To pomeni, da je potrebno zaposlovati učitelje, ki znajo uporabljati nacionalni ZJ, ter jih izobraževati za delo z gluhimi učenci, dijaki in študenti (čl. 24.4). Če gluhi učenci ne znajo uporabljati ZJ na najbolj osnovni ravni, se soočajo z velikimi ovirami pri doseganju samostojnosti. Komunikacijske spretnosti so temeljne v procesu iskanja zaposlitve, sodelovanja v skupnostih in družinskem življenju.