Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2007 razglasila 3. marec za Mednarodni dan skrbi za sluh (International Ear Care Day oz. IECD). Tema letošnjega Mednarodnega dne skrbi za sluh, ki jo pri nas obeležuje predvsem Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije nosi naslov »Sluh za življenje, ne dovoli, da te izguba sluha omeji.«

Število ljudi z okvaro sluha kljub napredku v zdravstvu narašča. Izguba sluha je navzven sicer nevidna, njene posledice pa so vse prej kot zanemarljive, saj bistveno omejuje naše možnosti pri vključevanju v družbo. Zato ni življenje z naglušnostjo prav nič preprosto. Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je v letu 2018 v Evropski uniji živelo 466 milijonov ljudi z okvaro sluha. Do leta 2030 se bo to število predvidoma povzpelo na 630, do leta 2050 pa na kar 900 milijonov.

S starostjo sluh peša, vzroki za to so različni. Zadnje raziskave so pokazale, da ima okvaro sluha čedalje več ljudi, kar pripisujejo tudi daljši življenjski dobi. Problem naglušnosti je v tem, da se v življenje prikrade postopoma. Ker človek počasi izgublja sluh, se na to izgubo navaja in je najprej niti ne opazi. In prav zaradi postopnosti– posebno če je starejši – izgubo zanika: trdi, da sliši, čeprav ne več. Zato se o izgubi sluha pogosto ne želi poučiti, sčasoma začneta pešati spomin in koncentracija, zaradi sramu pa se osami. Človek opazi, da slabše sliši na več načinov. Pogosto so pritožbe družinskih članov, da si televizijski ali radijski aparat naravnate na previsoko jakost, ki je  drugim že neznosna. Pogosto dvakrat vprašate, da razumete. Se težko pogovarjate po telefonu. V gledališču ne razumete dogajanja na odru.

Če se zavedate, da imate težave s sluhom, a kljub temu ne ukrepate, si otežujete govorno komunikacijo in družbene stike. Prav tako lahko naglušnost vpliva na poslabšanje depresije in je najpogostejši spremenljivi dejavnik tveganja za demenco. Zaradi posledic zapoznele uporabe slušnega aparata najverjetneje tudi ne boste deležni enakih koristi njegove uporabe, kot če bi ukrepali takoj. Ne nazadnje pa naglušnost vpliva tudi na vaše najbližje in lahko povzroči nesporazume. Še zlasti pri otrocih je takojšnja korekcija sluha nujna, saj vpliva na razvoj govora in druge socialne veščine, ki jih otrok razvija za uspešno vključevanje v družbo.

Statistični podatki kažejo, da mine približno deset let, preden si človek prizna, da slabše sliši in da potrebuje slušni aparat. Nato traja še okoli dva ali tri mesece, da se navadi na zvoke slušnega aparata, in še od tri do šest mesecev, da to, kar sliši, tudi razume. Sluh lahko hitro preverite tudi z uporabo brezplačne aplikacije hearWHO (www.who.int/health-topics/hearing-loss/hearwho). Če na testu dobite manj kot 50 točk, je okvara sluha precej verjetna.

Pot do slušnega aparata se sicêr začne z odločitvijo osebnega zdravnika, naj posameznik obišče specialista. Čakalne dobe pri specialistih ORL so po državi različne. Če specialist ORL ugotovi okvaro sluha, osebi izda naročilnico za testni slušni aparat. Oseba se s to naročilnico oglasi pri pogodbenem dobavitelju Zavoda za zdravstveno zavarovanje, kjer izbere testni slušni aparat. Če opazite poslabšanje sluha, se nemudoma odločite za obisk pri specialistu. Tako boste takoj na pravi poti, da ohranite kakovost in način svojega življenja. Splošen nasvet je: raje ne kupujte slušnih pripomočkov po spletu, temveč izkoristite zdravstveno zavarovanje. Tako boste zagotovo dobili kakovosten slušni aparat. Nikakor pa ne odlašajte! Sami pa poskrbite, da je hrupa iz ozadja v vašem domu, na delovnem in javnih mestih čim manj. Kjer se mu ne morete izogniti, uporabljajte zaščitne čepke.

Televizija Slovenija se gluhim in naglušnim prilagaja s podnaslavljanjem (90 odstotkov programa) in opremljanjem oddaj s tolmačem v slovenski znakovni jezik (5,4 odstotka programa). Nasprotno komercialne televizije dostopnosti ne zagotavljajo. Podnapise vklopite preko teleteksta. Za prvi spored vključimo stran 771, za drugi pa 772.

Večjo dostopnost bo kmalu omogočil tudi program Tolmač. Ta bo predavanja na fakulteti zapisoval v slovenski jezik. Hkrati bo sproti lahko prevajal v tuje jezike. Ta umetna inteligenca bo ob koncu razvoja lahko pisano besedo tudi brala. Tako bo Tolmačeva korist vsestranska – deloval bo kot zapisnikar za naše študente in omogočal sledenje predavanj tujim študentom. Dostopnost pa bo zagotôvil tudi senzorno oviranim. Zato da bo Tolmač deloval kakovostno, je pomembno, da skupina znanstvenikov vnese vanj čim več besed. Govorne tehnologije oziroma program Tolmač bodo 21. aprila javno predstavili na Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije.

Evropska unija namenja sprejemanju zakonodaje, ki uresničuje pravico invalidov do večje dostopnosti, pomemben poudarek. Zato je na nedavnem regionalnem forumu Dostopna Evropa o tem, kako premostiti digitalne razlike in omogočiti marginaliziranim skupinam uporabo prednosti informacijske in komunikacijske tehnologije, razpravljalo 250 udeležencev iz 35 držav. Trendi so, da morajo biti spletne strani izvajalcev javnih služb dostopne invalidom. Pri njihovem načrtovanju pa je treba sodelovati z invalidskimi organizacijami. Medtem ko bomo na 100 odstotno podnaslavljanje vseh programov verjetno še čakali, pa se gluhi lahko v prihodnje nadejajo, da bo nekje od 10-20 odstotkov programa tolmačenega v slovenski znakovni jezik.

mag. Tina Grošelj