Prišel je čas, da se ozremo v staro leto, pogledamo, koliko smo naredili in kaj smo dosegli. Za čim boljšo predstavo uspešnosti in napredka Spletne televizije, smo za primerjavo vzeli leto 2008. Takrat so naši števci zabeležili 108017 gledalcev. V letu 2009 smo število obiskovalcev povečali na 135345, kar predstavlja skoraj 30-odstotno povečanje gledanosti. Potrebno je upoštevati tudi skupinske oglede Spletne televizije v društvih, ki jih naši števci zabeležijo samo kot enkratni ogled. Iz društev smo namreč prejeli obvestilo, da si gluhi in naglušni ob sredah skupaj ogledajo izbrane prispevke, kar poveča gledanost na letni ravni še za 20 tisoč ogledov. Gledalci so si na naši spletni strani ogledali 4.428.521 različnih podstrani in si z našim serverjem oziroma shranjevalnikom tekstovnih in video vsebin izmenjali 2148.69 GB podatkov.

Za naše gledalce smo pripravili 393 prispevkov s področja gluhote in naglušnosti, obravnavali smo pomembne politične teme, pripravljali svetovne, slovenske in evropske preglede, dokumentarne filme, prispevke v mednarodnem znakovnem jeziku, zabavne in poučne ter pogovorne oddaje in izvajali priredbo različnih oddaj komercialne in nacionalne televizije v želji, da vam omogočimo dostop do čim večjega števila različnih oddaj. Poročali smo z 21. poletnih olimpijskih iger v Tajpeju in razširili program z vsebinami v mednarodnem znakovnem jeziku. S tem smo dosegli pozornost gluhih v EU. Poročali in obravnavali smo tudi problematiko ter dosežke drugih skupin invalidov in tako začeli programsko shemo širiti. Naša znanja smo poglabljali tudi na strokovnem izobraževanju na BBC-ju v Veliki Britaniji in v Franciji. V slovenski medijski prostor smo vnesli nekatera spoznanja ter dobro prakso s področja produkcije medijskih vsebin za senzorne invalide.

V letu 2009 smo bili ponovno uspešni na razpisu za evropska sredstva, s katerimi smo ohranili delovna mesta za montažerje. V ekipi Spletne televizije sodelujejo tudi zananji sodelavci: novinarji, šest gluhih napovedovalcev, trije gluhi snemalci, bralci besedil, lektor, prevajalka, številni tolmači slovenskega znakovnega jezika in urednik.

Cilj Spletne televizije je gluhe in naglušne sodelavce usposobiti za kakovostno, samostojno delo na področju (spletnih in drugih) medijev, saj ta skupina senzornih invalidov praviloma nima možnosti tovrstnega dela v medijih zaradi komunikacijske ovire. Z novimi zaposlitvami je omogočen profesionalni in osebni razvoj v smislu poklicnega usposabljanja in vključevanja na trg dela. V uredništvu Spletne televizije se zavedamo pomena dodatnih izobraževanj, zato smo za montažerje in snemalce izvedli številne delavnice, na katerih so poglabljali obstoječa znanja. Prav tako smo delavnice izvedli za gluhe napovedovalce, ker želimo, da naši gledalci dobijo informacije od uporabnikov, ki jim je znakovni jezik materni jezik.

Gluhi napovedovalci prejmejo pisana besedila v slovenskem knjižnem jeziku, ki jih morajo nato pretolmačiti v slovenski znakovni jezik. Ob tem pa velikokrat nastane težava, saj znakovni jezik ni enako razvit kot slovenski knjižni jezik.

Na delavnicah za gluhe televizijske napovedovalce smo razložili strokovne termine in težke besede, za katere slovenski znakovni jezik še nima kretnje, in s tem izboljšali njihovo razumevanje besedil. Znakovni jezik gluhih ima premalo standardiziranih kretenj, zato je prenos informacij otežen. Za mnogo besed slovenski znakovni jezik še nima ustrezne kretnje, zato jih gluhi črkujejo. Besede, ki jih slišeči uporabljamo vsak dan, kot so na primer koalicija, opozicija, referendum in mnoge druge, jih gluhi ne razumejo povsem. Zato smo pomen besede najprej morali razložiti v širšem kontekstu, potem pa v praktičnem delu poiskati in se naučiti ustrezne kretnje zanje. Usposabljanje je bilo namenjeno razumevanje pomena besed, izboljšanju besednega zaklada in opismenjevanju.

Gluhi večino informacij pridobijo po vizualni poti preko kretenj. Pisano besedo običajno slabše razumejo. Žal znakovni jezik še ne sledi razvoju knjižnega jezika, zato je potrebno velikokrat poiskati ustrezno kretnjo. Zato velja pohvala delovni skupini, ki se trudi s standardiziranjem novih kretenj.

Zato je pomembno, da gluha oseba tekst razume, ker je v napovedi osrednji lik prispevka. Če besedila ne razume, ga napačno prevede v znakovni jezik in gledalci lahko dobijo netočno ali celo napačno informacijo. V želji, da napovedovalci postanejo še boljši, bomo delavnice izvajali tudi letos.