V Sloveniji elektronske cigarete uporablja manj kot odstotek odraslih, medtem ko so med mladostniki ti odstotki znatno višji. Šolski delavci pogosto opažajo uporabo elektronskih cigaret med učenci osnovnih in srednjih šol, kar je alarmantno.

Ker se možgani pri odraščajoči osebi razvijajo do približno 25. leta, izpostavljenost nikotinu v času intenzivnega razvoja možganov lahko moti razvoj možganskih omrežij, ki nadzorujejo pozornost, učenje in dovzetnost za zasvojenost. To lahko privede do trajnih škodljivih učinkov na kognitivne (miselne) sposobnosti, do motenj v delovnem spominu, pozornosti, v razpoloženju in pri zaznavanju zvoka ter do povečane impulzivnosti ali tesnobnosti.

Elektronske cigarete večinoma vsebujejo nikotin, ta pa povzroča podobno zasvojenost kot heroin ali kokain. Mladostniki so za zasvojenost z nikotinom dovzetni bolj kot odrasli. Mlajši je posameznik ob začetku uporabe nikotina, bolj verjetno bo postal zasvojen in bolj bo zasvojen. Nikotin pri mladostniku poveča tudi tveganje za zasvojenost z drugimi drogami. Vse več raziskav tudi kaže, da pri mladostnikih, ki sicer ne kadijo, uporaba elektronske cigarete ali kajenje vodne pipe pomembno poveča verjetnost, da bodo začeli kaditi druge tobačne izdelke.

Tako elektronske cigarete z nikotinom kot tiste brez nikotina pa vsebujejo številne druge zdravju škodljive kemične snovi, ki pomenijo dodatno tveganje za zdravje mladostnika. Zato je treba uporabo elektronskih cigaret in izdelkov, ki vsebujejo nikotin, med mladostniki prepečevati!