Vir: Delo.si Jezikovna opismenjenost gluhih je zelo šibka, ugotavljajo ob drugem dnevu slovenskega znakovnega jezika, ki je letos namenjen dostopnosti kulturnih ustanov gluhim in naglušnim. Klicni center je velika dodana vrednost V okviru ZDGNS deluje Združenje tolmačev za SZJ, ki olajšajo sporazumevanje med gluhimi in slišečimi. Združenje vključuje tudi klicni center za osebe z okvaro sluha. V Sloveniji je trenutno certificiranih 47 tolmačev, štirje delajo v klicnem centru. Slovenski klicni center je posebnost v Evropi, saj deluje 24 ur na dan in vse dni v letu. Kaj podobnega težko najdemo po svetu. Vendar sredstva ne omogočajo polne zaposlitve tolmačev. V danih zmožnostih in z omejenimi sredstvi klicni center presega svoje poslanstvo in je velika dodana vrednost gluhih v Sloveniji. »V času pred obstojem klicnega centra sem kot otrok gluhih staršev moral sam klicali na center za socialno delo, na svojo šolo, zdravnika in še kam. Danes se lahko gluhi s pomočjo tehnologije povežejo s klicnim centrom ter preko njega pridejo v stik tudi s policijo, trgovino in vsemi javnimi ustanovami. Do takrat to ni bilo mogoče in so gluhi morali s tolmačem ali s svojimi otroki osebno obiskovati te ustanove, ali pa so koga zaprosili, da je poklical namesto njih,« se spominja Juhart. Treba bi bilo spremeniti pristop k izobraževanju gluhih Prvo praznovanje dneva SZJ, ki je bilo lani, so namenili problematiki izobraževanja gluhih. Slovenski znakovni jezik pri pouku uporablja samo Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana, predmeta SZJ v osnovni šoli pa ni, zato se gluhi učenci ne morejo sistematično učiti svojega maternega jezika. Kot pravi Juhart, na tem področju sodelujejo z ministrstvom za visoko šolstvo, izobraževanje in šport. Potrebna bi bila temeljita sprememba pristopa k izobraževanju gluhih. V vseh letih sodelovanja z različnimi ministrstvi pa so koraki napredka na tem področju najpočasnejši. »Občutek imamo, da je država bolj gluha od gluhih, ki so kulturna in jezikovna manjšina. Integracija oziroma inkluzija ni nujno najboljša rešitev. V tujini se je pokazalo, da gluhi otroci potrebujejo možnost izbire in med temi je tudi kakovostna šola za gluhe, v kateri je pouk v znakovnem jeziku. Ko so moji starši hodili v šolo za gluhe, so učencem vezali roke, da ne bi kretali. Danes pa počnejo podobno, le da na bolj prefinjen način; 115-letna zgodovina izobraževanje gluhih je pokazala, da so bili dosedanji ukrepi neučinkoviti. Izgleda, da bo potrebno še sto let, da se bo kaj spremenilo. Do takrat pa morda znakovnega jezika ne bo več.« Prihodnje leto bo glavna tema financiranje razvoja SZJ Ker država kljub sprejetemu zakonu ni uredila sistemskega razvoja in financiranja SZJ, bo prihodnje leto glavna tema dneva slovenskega znakovnega jezika problematika financiranja njegovega razvoja. Članek si v celoti lahko preberete na delo.si