Objavljeno: 14. 11. 2015 ob 8:30 Ljubljana - MMC RTV SLO Letošnjega 14. novembra že drugič na državni ravni praznujemo dan slovenskega znakovnega jezika, ki ga je Vlada Republike Slovenije razglasila s posebnim sklepom 2. januarja 2014. Praznik zaznamujemo na dan, ko je bil leta 2002 v Uradnem listu Republike Slovenije objavljen Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika. Katere so bistvene značilnosti SZJ in v čem se razlikuje od govorjenega jezika? Kar je za govorni jezik beseda, so za znakovni jezik kretnje. Znakovni jezik s svojim gibanjem rok, telesa in glave v prostoru izraža najrazličnejše vsebine in s tem nadomešča glas in izgovorjene besede. Pri znakovnem jeziku namesto sluha, s katerim sprejemamo besede, gluhi uporabljajo vid, s katerim spremljajo kretnje. SZJ je kompleksen, strukturiran, živ jezik. Ima močno kulturno podlago in pripada velikemu številu znakovnih jezikov, ki so razširjeni med skupnostmi gluhih po vsem svetu. Vsaka država ima svoj specifični ZJ, ki ga poimenujemo po državi, iz katere izhaja. Vsi znakovni jeziki so svojevrstni in se od državnih jezikovnih jezikov razlikujejo po svojih pravilih in zakonitostih. Podobnost pa je v tem, da sta govorni in znakovni jezik živa jezika, in tako kot se govorni jezik spreminja in se pojavljajo nove besede, se tudi v ZJ porajajo nove in dopolnjene kretnje, ki nadomeščajo stare. Prav tako kot ima ena beseda več pomenov, lahko tudi z eno kretnjo izrazimo več pomenov in nasprotno. ZJ in glasovni jezik se razlikujeta v podajanju in sprejemanju: ZJ je kretalno-vidni, glasovni jezik pa glasovno-slišeči. S čim se ukvarja Center za razvoj slovenskega znakovnega jezika (CRSZJ)? ZDGNS od leta 1979 sistematično deluje na področju razvoja in uveljavitve slovenskega znakovnega jezika. Rezultat teh prizadevanj so izdani priročniki, slovarji na cedejih in Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika. Kljub sprejetemu zakonu pa država ne zagotavlja sistemskega vira za razvoj slovenskega znakovnega jezika. Slovenski znakovni jezik je treba načrtno raziskovati in standardizirati, saj je to temeljnega pomena pri prenosu znanja v znakovnem jeziku. Vsak mesec se redno sestaja skupina gluhih za razvoj slovenskega znakovnega jezika in standardizira kretnje za posamezno besedo. Razvijajo se nova področja besed oz. kretenj, ki doslej niso bila raziskana. S tem se povečuje besedni zaklad gluhih ter se hkrati krepi kulturno in zgodovinsko zavedanje o jeziku. Poleg raziskovanja besedišča je treba raziskovati tudi sam jezik z vidika različnih jezikoslovnih prvin. V sodelovanju s primernimi strokovnjaki – jezikoslovci, pisci slovarjev in sodelavci pri razvoju besedišč za posamezna področja – in strokovnim kadrom za razvoj programske opreme omogočamo razvoj jezika, ki je prvi pogoj za sporazumevanje gluhih in ohranjanje kulturne identitete gluhe skupnosti v družbi. V CRSZJ so na enem mestu zbrani jezikovni viri, orodja in didaktični pripomočki, ki se nanašajo na slovenski znakovni jezik. Vsi našteti elementi so javno dostopni v fizični ali elektronski obliki in se sproti dopolnjujejo. Članek vam je v celoti dostopen na dostopno.si