Enakopravnost ne sme poznati razlik

Čeprav 8. marec ni praznik, ki ga obeležujemo z dela prostim dnevom, si zasluži poseben prostor v naši družbi. Ženske kot žene, matere, sestre, prijateljice, sosede, sodelavke in nešteto drugega, predstavljajo temeljni podporni steber naše družbe. Čeprav je na vseh področjih vedno dovolj prostora za izboljšave, velja izpostaviti, da Slovenija sodi med nadpovprečne države glede na indeks enakosti spolov, ki ga meri Evropski inštitut za enakost spolov, in je v zadnjem obdobju še napredovala. Mednarodni praznik žensk, ki ga tako kot v približno 100 državah po vsem svetu, praznujemo 8. marca, je dan, ko se spomnimo dosežkov žensk in njihovega boja za enakopravnost – in to ne samo ekonomsko in politično, temveč tudi družbeno. Pravice, ki se nam danes zdijo samoumevne, so si morale ženske v različnih zgodovinskih obdobjih najprej izboriti. To velja tako za splošno enakopravnost v odnosu do moških kot tudi za njihovo politično participacijo. Po zadnjih statističnih podatkih so Slovenke ob rojstvu prvega otroka stare 29,3 leta, leta 2015 je bilo 61 % vseh diplomantov žensk, povprečna starost žensk ob prvi zaposlitvi je bila 26,8 let, ob odselitvi od staršev 27,2 let in ob prvi poroki 29,7 let. Sredi leta 2015 je bilo denimo v Sloveniji 195 žensk starih 100 ali več let. Splošno gledano je položaj žensk v Sloveniji na ravni države zadovoljiv. Na lestvici Svetovnega gospodarskega foruma, ki meri globalni indeks enakosti spolov, se Slovenija denimo uvršča na visoko osmo mesto med 144 državami. Ta indeks meri neenakosti med spoloma na štirih področjih: zdravje, izobraževanje, udeležba in priložnosti v gospodarstvu ter krepitev politične moči. Zlasti na slednjem je Slovenija naredila velik napredek. Tudi v 2017 bo vlada nadaljevala z ukrepi za večjo enakost spolov. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti bo tako izvedlo projekt Aktivni.Vsi, katerega cilj je izboljšati integracijo načela enakosti spolov v lokalni skupnosti, izboljšati praktično znanje institucij na lokalnem nivoju in izboljšati ozaveščenost o pomenu dejavnega očetovstva in večje vključenosti moških v skrbstveno in gospodinjsko delo. Slovenija namreč sodi med države z visoko stopnjo zaposlenosti žensk in visoko stopnjo zaposlenosti žensk s polnim delovnim časom. Dobro razvit sistem javnega otroškega varstva ter podpornih storitev staršem otrok prve triade osnovne šole sicer omogoča lažje usklajevanje družinskih in poklicnih obveznosti (npr. jutranje varstvo, topli obroki v šolah, podaljšano bivanje). Slovenija ima tudi eno boljših ureditev sistema starševskega dopusta in nadomestil ter eno boljših ureditev sistema dopusta za nego bolnega otroka. Kljub temu na tem področju ženske in moški še vedno niso v enakem položaju in ne prevzemajo enakovrednega deleža skrbstvenega in gospodinjskega dela, na področju plačanega dela pa so ženske zaradi materinstva pogosto v slabšem položaju kakor moški. Kljub temu, da ženske v Sloveniji predstavljajo skoraj polovico delovno aktivnega prebivalstva, mnoge zelo uspešno združujejo poklicno življenje s zasebnim. Na praznik žensk naj bodo torej deležne še posebne pozornosti, ki pa ne sme biti omejena samo na ta dan.

Urad Vlade RS za komunicranje