V torek, 10. decembra 2013, je v Johannesburgu potekala žalna slovesnost v spomin na pokojnega južnoafriškega predsednika Nelsona Mandelo. Svetovna zveza gluhih, Svetovna zveza tolmačev znakovnega jezika ter Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije smo zaskrbljeni nad neprimerno kakovostjo tolmačenja v znakovni jezik na omenjenem dogodku.

POVEZAVA NA VIDEJO POSNETEK TOLMAČENJA NA ŽALNI SLOVESNOSTI

Mnogi gluhi gledalci, ki so slovesnost spremljali po televiziji, so bili razočarani nad neustreznim tolmačenjem v znakovni jezik, čeprav je bil dogodek organiziran na najvišji ravni. Član upravnega odbora mladinske sekcije Svetovne zveze gluhih Braam Jordaan je ob tem poudaril, da omenjeni uradni tolmač ni poznal južnoafriškega znakovnega jezika, njegove kretnje, obrazna mimika in telesni gibi pa niso izražali tega, kar so povedali govorniki. Zato je presenečen in hkrati zaskrbljen, kako je bil lahko tolmač izbran brez dokazil o usposobljenosti, preverjanja znanja in nadzora.

Tudi podpredsednica Svetovne zveze gluhih Wilma Newhoudt-Druchen, ki je dogodek spremljala po televiziji, je potrdila, da je bila raven tolmačenja v znakovni jezik zelo nizka. Vprašala se je, kaj je tolmač sploh kretal, potem pa zaključila, da ga je lahko sram, saj je verjetno vedel, da ga gluhi z glasnim neodobravanjem niso mogli pregnati z odra.

Med televizijskim prenosom slovesnosti je bilo ustrezno tolmačenje v znakovni jezik zagotovljeno v levem kotu zaslona in tolmač je s svojimi kretnjami jasno dokazal, da oseba, ki se je pretvarjala, da v živo tolmači dogajanje, ni poznala ne južnoafriškega ne kateregakoli drugega znakovnega jezika.

Svetovna zveza gluhih, Svetovna zveza tolmačev znakovnega jezika ter Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije želimo ob tem poudariti, kako pomembna je ustrezna kakovost tolmačenja v znakovni jezik na kateremkoli javnem dogodku ali prireditvi. Organizatorji dogodka so dolžni zagotoviti tudi ustrezen dostop do informacij za gluhe osebe. 21. člen Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov določa, da imajo gluhe osebe pravico do izbire oblike komuniciranja, države pogodbenice pa jim morajo priznati in v uradnih postopkih zagotoviti uporabo znakovnih jezikov ter vse druge dostopne oblike komunikacije po njihovi izbiri. V istem členu je zapisano, da morajo države pogodbenice sprejeti vse ustrezne ukrepe za zagotovitev prepoznavanja in spodbujanja uporabe znakovnih jezikov. 9. člen omenjene konvencije hkrati določa, da morajo države pogodbenice sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi invalidnim osebam omogočijo enakovreden dostop do informacij in komunikacij. To pa pomeni tudi strokovno usposobljene in kakovostne tolmače znakovnega jezika, ki poznajo nacionalni znakovni jezik in kulturo gluhih.

Svetovna zveza gluhih, Svetovna zveza tolmačev znakovnega jezika ter Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije želimo ob tem poudariti pomen sodelovanja z lokalnimi organizacijami gluhih, v konkretnem primeru iz Južne Afrike, z izšolanimi, strokovno usposobljenimi in izkušenimi tolmači ter pomen ustreznega dostopa do informacij, ki temelji na priporočilih s strani gluhih oseb.