­Po svetu danes zaznamujemo mednarodni dan invalidov in oseb s posebnimi potrebami. Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) ga je leta 1992 razglasila z namenom ozaveščanja o invalidnosti in spodbude k prizadevanjem za izboljšanje statusa invalidov. Letos ZN spodbujajo invalide k dejavnemu sodelovanju in prevzemanju vodstvenih vlog v družbi. Svetovno javnost pa ta dan opominja, da med nami živi okoli milijarda ljudi z določeno obliko invalidnosti. V Sloveniji okrog  170.000, kar predstavlja 8,5 odstotka prebivalstva. "Ko zagotovimo pravice invalidov, smo bližje doseganju osrednjega cilja iz Agende 2030, da ne bomo nikogar pustili za sabo," je v poslanici ob mednarodnem dnevu zapisal generalni sekretar ZN Antonio Guterres.

V prizadevanjih za izboljšanje položaja invalidov in oseb s posebnimi potrebami je bila leta 2006 sprejeta Konvencija o pravicah invalidov, ki jo je podpisalo 153 držav. Ratificirale so jo vse države članice EU, Slovenija jo je podpisala marca 2007. Borut Sever, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije ob tem ugotavlja: "Mnogo je stvari, ki še niso niti na papirju umeščene, še manj pa so zaživele v praksi. Na vse te stvari je opozoril Odbor ZN za pravice invalidov, ki je v lanskem letu obravnaval poročilo Slovenije o tem, kako se izvaja Konvencija ZN pri nas. Izdal je poročilo in priporočila, kaj moramo v Sloveniji še popraviti in spremeniti.  Da bomo lahko rekli, da smo vključujoča družba, kjer vsi živimo enakovredno in enakopravno življenje".

Od sprejetja Konvencije ZN je bila sprejeta vrsta zakonodajnih rešitev za njeno uresničevanje - od zakona o izenačevanju možnosti invalidov, zakona o socialnem vključevanju invalidov, ki omogoča vključevanje na trg dela najtežjim invalidom in zelo dolgo pričakovanega zakona o osebni asistenci, ki predstavlja temelj za neodvisno življenje invalidov.

Med prihodnjimi izzivi je pomembno, da se izboljša socialni položaj slovenskih invalidov, saj mnogi živijo pod pragom revščine. Borut Sever, predsednik Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije je dejal, da bodo predlagali:" spremembe pokojninsko-invalidske zakonodaje. Ukinitev obdavčitve invalidskih prejemkov in njihovo usklajevanje z rastjo življenjskih stroškov.

Država bo morala zagotoviti tudi bolj stabilna sredstva Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, saj ta financira posebne socialne programe, ki so za slovenske invalide življenjskega pomena: "V zadnjih letih so ta sredstva zanihala skoraj za tretjino. To je z vidika uresničevanja človekovih pravic invalidov nesprejemljivo", pojasnjuje Sever.

V prihodnjem letu gluhi pričakujejo vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo. S tem bi njegovim uporabnikom zagotovili ustavnopravne podlage za ukrepe, s katerimi jim bo omogočeno polno uveljavljanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih določa konvencija. mag. Dejan Židan, predsednik Državnega zbora RS, je dejal, da je pomembno, da: "naredimo še en korak, verjamem, da bomo uspeli. Da slovenski znakovni jezik pripeljemo v Ustavo".

Mednarodni dan invalidov je v ponedeljek zaznamoval dobrodelni bazar, na katerem se je predstavilo 15 invalidskih organizacij. Predstavili so umetniške in rokodelske izdelke. Predsednik Sever pa je izpostavil pomembnost udejanja načela Nič o invalidih brez invalidov v vseh sferah družbenega življenja. Danes pa so v Državnem zboru odprli fotografsko razstavo Ljubezen do drugačnosti.

Med težko pričakovanimi zakonodajnimi rešitvami na področju uresničevanja pravic invalidov in starejših je tudi dolgotrajna oskrba. Vzpostavitev vzdržnega sistema dolgotrajne oskrbe in sprejem zakona, ki bi upravičencem zagotovil ustrezno raven oskrbe, je tudi del koalicijskega sporazuma aktualne vlade, vendarle pa za zdaj področje ostaja sistemsko neurejeno.