Ljudje so v tem kriznem času, ko jih je korona virus popolnoma prestrašil, precej zbegani. Razglasitev pandemije je marsikomu povzročila stres. Ko k temu prištejemo še izgubo službe, upad lastnega posla in slabe odnose z družinskimi člani, so to okoliščine, ki te lahko spravijo na rob obupa.  Da bi ohranili zdravo pamet, je pomembno krepiti zavedanje, da bomo z upoštevanjem ukrepov, virus zajezili. Da to zmoremo. Da bomo kmalu lahko spet opravljali svoje delo. Trenutne razmere pa vzemimo kot priložnost za vse tisto, kar bi morali postoriti že davno, pa ob rednem urniku nismo utegnili. Tudi kot izziv, da postanemo bolj človeški. In ob spoznanju, da materialni svet ni edini, ki nas lahko osreči.

Znašli smo se v situaciji, ki nam je vsiljena. V nekaterih elementih bi trenutno stanje lahko primerjali z zaporom. Glede na to, da je gibanje omejeno, pa tudi s služenjem vojaškega roka, je v spletnem seminarju ta čas orisal psiholog dr. Matej Tušak. Ob tem je izpostavil, da v moderni dobi na institucije, kjer si bolj ali manj izoliran, spominjajo tudi domovi starejših, kamor greš, ko si zaradi različnih vzrokov v to primoran. Med nami so tudi ljudje, ki se za osamitev odločijo sami. In se podajo na Špansko Jakobovo pot (Santiago de compostela – Camino). Ali pa ves teden preživijo v samostanu, zavezani k meditaciji in popolnemu molku.

V času epidemije je pomembno ustvarjalno vedenje

V epidemiji je pomembna vloga odločnega vodje, pravi psiholog Tušak. Zlasti, ker se moramo podrediti pravilom, ki so nam na nek način vsiljena. Ključno za naš razum pa je, da si postavimo cilj. V kolikor ta ni jasen in kolektivno sprejet, imamo odprto polje za razne možne teorije. V teh časih so v porastu nekonstruktivna razmišljanja predvsem množic ljudi, tako Tušak, ki delujejo po načelu zunanjega lokusa kontrole. Kar pomeni, da je za vsako slabo stvar, ki se jim zgodi, kriv nekdo drug. V tej skupini ljudi je praviloma za vse kriv Janez Janša. Ko pa to ni on, je kriva usoda, božje maščevanje, napovedi babe Vange, ali pa kakšna meni nepoznana teorija zarote. Tukaj velja poudariti, pravi dr. Tušak, da je ključen razumen premislek, da za tem ne stoji ne Vatikan, ne korporacije ali farmacija.  Zaenkrat ni še nobenega znamenja, ki bi katero koli od teh možnosti potrdil.

Konstruktivno - ustvarjalno razmišljanje pomeni, da se vprašamo, kaj v prvi vrsti lahko naredimo sami. V idealnem svetu bi vsi ljudje tako razmišljali. Ukrepi države ne bi bili niti potrebni, ker bi se vsak zavestno obnašal samozaščitno, torej tako, kot da je sam okužen. Vendar ne živimo v sanjskem svetu in zato so tukaj ukrepi, ki so usmerjeni h kolektivnemu cilju. Zajezitvi epidemije.

Dr. Tušak meni, da nam manjka predvsem vztrajnosti. V nekem delu je to posledica permisivne vzgoje, kjer morata biti vsaka želja in vzgib v hipu potešena. Kjer je ugodje smoter človekovega delovanja, povsem logičen in nepogrešljiv privilegij sodobne družbe. Zakaj je vztrajnost tako pomembna potrjuje tudi zgodba Michaela Jordana, najboljšega košarkarja vseh časov. Legendarni Air Jordan velja za največjega vsestranskega igralca v zgodovini košarke. Do naslova najboljšega košarkarja vseh časov ga je pripeljalo trdo delo, nenazadnje pa se je dobro zavedal pomembnosti ekipnega sodelovanja. Veljal je za izjemno discipliniranega, saj je veliko več kot njegovi moštveni kolegi in nasprotniki vadil šport, v katerega se je zapisal kot legenda. Tukaj se ni dosti spremenilo. Vztrajnost, disciplina in trdo delo tudi danes veljajo za kreposti, ki jih udejanjajo zadovoljni ljudje in imajo jasne cilje.

Verjetno kdo po dobrih treh tednih vsakodnevnega in celodnevnega preživljanja časa z družino, obdobje osamitve občuti kot kazen. Morda se bo izkazalo, da v preteklosti nismo ustvarili dobrih odnosov. Da bo treba nekaj korenito spremeniti. Odnosom, profesionalnim ali družinskim, se namreč ne da izogniti. Brez njih enostavno ne gre. Sproščujoče je, da jih  začinimo s ščepci smeha in pozitivne naravnanosti.

Stres lahko zmanjšaš sam

Čas izolacije lahko povzroči precej stresa pri človeku. Tudi panike in nelagodja pred neznanim. Pri ljudeh opažam več strahu. Že dvakrat sem doživela kričanje gospa na PST-ju na ljudi: Pojdite stran! To ni dva metra razdalje! Postavite se v vrsto! je bruhalo iz nje, ko je mimo nje korakala štiričlanska družina. Ja, strah pred okužbo s tem nevidnim virusom je načel živce. Zato je zdaj, bolj kot kdajkoli prej, pomembno, da najdemo sprostitev. Kakršno koli. Da telovadimo, se sprehodimo, kaj popravimo, zašijemo, preberemo, počistimo, se več pogovarjamo, komuniciramo na daljavo itd. Potrebno se je  naučiti tehnik sproščanja, saj je to ključ do dobrega počutja. Gibanje ima številne pozitivne učinke za dušo in telo. Dobrodejno vpliva na počutje, kot tudi na samopodobo in imunski sistem. Bolj kot ste s seboj zadovoljni, boljše odnose lahko udejanjate. Nenazadnje pa je gibanje tisto, ki nam daje energijo za boljše soočanje s stresom.

Da bi se počutili dobro, je treba vsak dan, v času izolacije pa toliko bolj, dosegati rezultate oziroma izvajati koristne stvari. Treba je sleči trenirko, se obriti, umiti, se urediti. Predvsem pa slediti dnevnemu ritualu, poudarja dr. Tušak. Če tega opustite in večino dneva preležite, ob tem pa pojeste še velike količine nezdrave hrane, je neizogibno, da se sčasoma kopičijo  kilogrami, ste vedno bolj utrujeni, predvsem pa apatični, tesnobni, vznemirjeni in depresivni. Kar je popoln recept za osebno katastrofo.

V teh časih je nujno obuditi tudi timsko razmišljanje, borbo za kolektivno dobro. Da s samozaščitnim ravnanjem zaščitimo najbolj šibke prebivalce. Starostnike, ki jih ta virus najbolj ogroža. Samo spomnite se, kako smo dihali skupaj v času evropskega košarkarskega prvenstva. Pa tistih vrhunskih tekem v odbojki in rokometu. Ko ni bilo junaka, ki ne bi poskakoval ob vzklikih, « kdor ne skače, ni Slovenc«. Prav tako pa v takih razmerah rabimo odločnega vodjo, poudarja dr. Tušak. Enako kot je to ključno pri volkovih, so bili tudi v pomembnih svetovnih zgodovinskih preobratih  ključni ljudje, ki so vsak na svojem področju izstopali in poskrbeli za nov list v zgodovini. Med njimi zagotovo Napoleon, Nelson Mandela, Steve Jobs in mnogi drugi.

Otroci rabijo pravila, ne le pravic

Čas bo pokazal tudi, kakšen zgled dajemo svojim otrokom. Ti so naše ogledalo. Verjetno je vsak med nami to že slišal, pa še vedno so starši, ki govorijo: nič ne posluša,  ne uboga, cele dneve bi igral igrice, nič ga ne zanima. Marsikateri otrok žal  raste ob slabem zgledu. Zato je nujno, da najprej počistimo pred svojim pragom. Začnemo z majhnimi koraki in spremembami navad. Postopoma. Otrok rabi vzgojo s primerno stopnjo avtoritete. Rabi red, zgled, pravila, kazni in nagrado. Študije namreč kažejo, tako dr. Tušak, da so otroci, ki znajo počakati, so disciplinirani in deležni vzgoje, kjer so nagrajeni in prav tako kaznovani, bolj uspešni in v življenju več dosežejo. Nasprotno se razvajeni otroci, razvijajo v neuspešne in nezadovoljne posameznike,  ker so razvili občutek, da mora biti vedno vse »fajn« in okrog katerih starši neprestano odstranjuje ovire in preprečujejo, da bi otrok karkoli naredil  po svoje.

Investicija vase se ti dvakratno povrne

Najboljša investicija v času izolacije, je tista, ki jo namenite svoji samopodobi in odnosom z najbližjimi. V trenutnem stanju to prinaša takojšnji učinek. Dolgoročno pa uspeh, ki ga boste želi vse življenje. Psiholog Tušak je sestavil fantastično listo opravil, ki vam lahko pomagajo začeti. Velja upoštevati njegove predloge. Vsak dan delaj na svoji samopodobi. Sestavi urnik opravil. Ohrani svoje rituale. Uredi se. Discipliniraj najprej sebe, nato otroke. Ko začne v tebi rasti napetost, pojdi na zrak. Poskrbi za konstruktivno komunikacijo. Telovadi. Sproščaj se z jogo ali meditacijo. Delaj stvari, za katere prej ni bilo časa. Beri knjige. Zmanjšaj čas na socialnih omrežjih in gledanju televizije. Poskrbi za humor. Obdaj se s pozitivnimi ljudmi, prekini pa jih z negativnimi in prepirljivimi. Predvsem pa načrtuj prihodnost. Zastavi si cilje in začrtaj pot, po kateri jih lahko dosežeš. Če si nagnjen k negativnemu razmišljanju, začni s petimi minutami pozitivnega razmišljanja na dan in ta čas vsak dan podaljšuj. Vaja dela mojstra, je rek, ki velja tudi tokrat. To je pomembno tudi zato, da bomo ta čas dojeli kot  neponovljivo priložnost, da udejanjimo stvari, za katere nam sicer v vsakdanjem hitenju prevečkrat zmanjka časa. Za konec pa spodbuda - do najlepših krajev ne vodi nobena bližnjica. Prehoditi je treba celo pot. Srečno, vztrajno in zdravo!

Tina Grošelj