Izjava za javnost

Mednarodna konferenca o naglušnosti: »Slišim, a ne razumem«

Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, reprezentativna invalidska organizacija za osebe z okvaro sluha, v katero je vključenih 13 medobčinskih društev, in Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani (Katedra za logopedijo in surdopedagogiko) sta v sklopu strokovnega dogodka »Sozvočje teorije in prakse na področju naglušnosti in gluhote« organizirali mednarodno konferenco o naglušnosti z naslovom »Slišim, a ne razumem«.

Konferenca je bila namenjena gluhim in naglušnim posameznikom, strokovnim delavcem, učiteljem, vzgojiteljem ter drugim praktikom, prav tako pa tudi študentom študijskega programa logopedija in surdopedagogika ter raziskovalcem z imenovanega področja.

Dejstvo je, da se število ljudi, ki se soočajo z izgubo sluha, drastično povečuje in po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je doseglo že 360 milijonov oziroma 5,3 % svetovne populacije. Med to populacijo je tudi veliko število otrok.

Predvideva se, da se bo z izgubo sluha leta 2025 spoprijemalo že okoli  900 milijonov ljudi, od tega kar 10 %  prebivalcev v Evropski uniji (EU). Prav tako niso  bleščeče napovedi za prihodnost, saj se s staranjem prebivalstva veča tudi verjetnost izgube sluha.

V Evropi se blaga okvara, torej izguba sluha na nivoju 25 dB, pojavlja že pri 16 % odraslih v starosti od 18 do 85 let. Po izračunih se torej s to težavo sooča že več kot 71 milijonov prebivalcev Evropske unije,  od tega pa jih ima 55 milijonov izgubo sluha v govornem območju, kar pomeni, da za uspešno komunikacijo že potrebujejo ustrezne slušne pripomočke. V EU naj bi bilo kar 30 milijonov ljudi, ki izgubo imajo, niso pa vključeni v obravnavo.

Izgubo sluha je izjemno težko prepoznati in se jo pogosto zazna šele, ko se pojavijo težave v razumevanju sogovornikov. To je najpogostejša senzorna okvara na svetu. Veliko vzrokov zanjo je mogoče odpraviti ali jih vsaj omiliti, preostale pa uspešno rehabilitirati. Prav zgodnje odkrivanje in rehabilitacija sta izjemnega pomena, saj zelo vplivata na zdravje posameznikov in tako tudi na javno zdravje.

Sodelovanje Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, Pedagoške fakultete, Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo Ljubljana ter Nacionalnega inštituta za javno zdravje je pokazalo, kako pomembno je poznavanje delovanja vseh, saj vsak na svojem področju vlaga maksimalno v dobrobit oseb z izgubo sluha.

Namen konference je bil povezovalni in edukacijski. Vsebina se je dotikala predvsem pomena zgodnje obravnave oseb z izgubo sluha, še posebej odrasle populacije, pa tudi možnosti učinkovitega preprečevanja izgube sluha ter vplivov, ki jih ima izguba na posameznika.

Datum konference, 21. april, je bil časovno umeščen med več mednarodnih dni, opozarjajočih na pomen sluha in tudi govora, ki je v neposredni povezavi s sluhom. 3. marec je Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) obeležila kot dan, posvečen posebni skrbi za sluh, zato je v svetu zaznamovan kot mednarodni dan skrbi za sluh (International Ear Care Day oz. IECD). Predlog za ta dan je bil podan in sprejet v Pekingu letu 2007. 16. aprila leta 1999 so brazilski logopedi in surdopedagogi predlagali, da bi se obeleževal dan glasu. Od pobude do priznanja je minilo kar nekaj časa, pa vendarle se je 16. aprila 2013 dan glasu, katerega namen je opozarjanje na pomen glasu kot najpomembnejšega dela človeške komunikacije, mednarodno priznal. Svetovni dan glasu je mednarodni poskus, da skozi edukacijo vplivamo na preprečevanje motenj glasu. Mednarodni dan ozaveščanja o hrupu (International Noise Awareness Day – INAD) pa je bil prvič organiziran v Združenih državah Amerike leta 1995 pod okriljem tamkajšnjega Centra za sluh in govor (Center for Hearing and Communication). Namen je bil ozavestiti ljudi o dejstvu, da dolgotrajna izpostavljenost hrupu škodljivo vpliva na zdravje. Ne le na sluh, temveč  na celoten organizem.

Da se je konferenca kar najbolj približala tudi osebam z izgubo sluha, sta se za poslušanje zagotovili tako pisna podpora kot slušna indukcijska zanka, za uporabnike slovenskega znakovnega jezika pa tudi tolmačenje.

Pripravila: Darja Pajk

Predsednik ZDGNS

  Mladen Veršič