»Znakovni jezik je bil prepovedan. Učili smo se po isti metodi kot slišeči otroci. Če smo vseeno kretali, smo bili kaznovani, tudi tepeni. Brez pravice do uporabe znakovnega jezika sem se počutila ponižano. V bistvu smo imeli slabši položaj kot živali«, se svojega šolanja spominja Marija Möderndorfer.

Da je ustavna pravica do komunikacije zakonita in nujna, so poslanci državnega zbora z večino potrjevali v zadnjih dveh letih in pol trajajočih postopkih, potrebnih za dopolnitev drugega poglavja Ustave Republike Slovenije s slovenskim znakovnim jezikom in jezikom gluhoslepih. Ustavni zakon bo začel veljati v petek, 4. junija 2021, po razglasitvi v državnem zboru Republike Slovenije.

Pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki je bila pobudnik ustavne dopolnitve, so pozdravili dejstvo, da smo vendarle stopili korak naprej k spoštovanju temeljnega cilja slovenske ustave, da deluje za dobro vseh državljanov in da smo pred zakonom vsi enaki.

Da gre za pomembno zmago reprezentativne invalidske organizacije za gluhe, naglušne, osebe s polževim vsadkom in gluhoslepe, je bil mnenja tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije ob 90. obletnici organiziranega delovanja gluhih in naglušnih na Slovenskem na slavnostnem dogodku 28. maja 2021 podelil posebno priznanje.

Izkazana enotna politična volja za vpis slovenskega znakovnega jezika v slovensko ustavo po prepričanju Igorja Zorčiča, predsednika državnega zbora Republike Slovenije dokazuje širši družbeni pomen Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije: »Vsem staršem, ki se jim rodi gluhi otrok, vsem, ki izgubijo sluh zaradi bolezni ali starosti, in vsem nam je lahko v uteho vedenje, da obstaja človekoljubna organizacija, kot je vaša, ki zna pomagati s svojo strokovnostjo in občutkom za sočloveka,« je dejal Zorčič. In dodal: »S tem, ko sta jezika gluhih in gluhoslepih postala ustavno varovani kategoriji, je postavljen trden temelj za nadaljnje zagotavljanje pravic oseb z okvaro sluha na vseh družbenih ravneh, posebej na področjih nadaljnjega razvoja znakovnega jezika, izobraževanja in zaposlovanja.«

Konec jezikovnega genocida nad slovenskim znakovnim jezikom in gluhimi.

Novi 62. a člen Ustave Republike Slovenije opredeljuje pravico do svobodne uporabe in razvoja slovenskega znakovnega jezika. Kar pomeni, da bo država uresničila pravico do rabe jezika in izražanja ter do celovite rabe tolmača znakovnega jezika na vseh področjih vsakdanjega življenja. Na območjih občin, kjer sta uradna jezika tudi italijanščina ali madžarščina, je zagotovljena svobodna uporaba italijanskega in madžarskega znakovnega jezika. Uporabo teh jezikov in položaj njihovih uporabnikov ureja zakon. Zakon ureja tudi svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih.

V letu, ko praznujemo trideset let samostojne Slovenije, je država uporabnike slovenskega znakovnega jezika priznala kot samostojno in neodvisno skupnost z lastno kulturo, identiteto in jezikom. Tako smo pred predsedovanjem Svetu EU postali prva država, ki je v ustavo umestila jezik gluhoslepih in peta z znakovnim jezikom. Pred nami so to že storile Avstrija, Madžarska, Finska in Portugalska.

»Jutri bodo uporabniki slovenskega znakovnega jezika lahko zahtevali, da se v nove predpise in ukrepe zapiše, da imajo pravico uporabljati svoj materni jezik. Jutri bodo lahko začeli zahtevati, da se njihova pravica spoštuje v praksi,« je dejal mag. Cveto Uršič, državni sekretar na MDDSZ.

Slovenski znakovni jezik je način sporazumevanja gluhih in naglušnih na območju Republike Slovenije. Znakovni sistem vizualno temelji na kretnjah rok, mimiki obraza, oči in ustnic ter gibanju telesa. Lahko se ga uporablja skupaj s prstno abecedo. Vsaka država in pokrajine imajo svoj znakovni jezik, saj se, podobno kot pri govornem jeziku, tudi v znakovnem jeziku oblikujejo narečja in različne socialne zvrsti jezika. Kot jezik sporazumevanja ga v Sloveniji uporablja okrog 1.500 gluhih in naglušnih.

Mag. Dejanu Židanu, predsedniku Ustavne komisije Državnega zbora RS, je v času globoke polarizacije političnega prostora uspelo skoraj nemogoče: »Vesel sem, da je politika naredila, kar je obljubila. Da smo zmogli tolikšno povezanost, saj je imel predlog podporo večine skozi vsa glasovanja in smo dosegli ta civilizacijski dosežek za gluhe in gluhoslepe.«

Prof. dr. Ciril Ribičič, predsednik strokovne skupine Ustavne komisije RS pojasnjuje temeljne pridobitve za uporabnike: »Postopno bodo vse evropske države v svojih ustavah in zakonih uredile položaj in uporabo znakovnega jezika. Slovenija pa bo imela vodilno vlogo s tem, da prva v ustavi omenja tudi svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih, omenja pa tudi svobodno uporabo italijanskega in madžarskega znakovnega jezika. Skrb za gluhe ima v Sloveniji veliko tradicijo, pri gluhoslepih pa gre za ljudi, ki zaradi hkratne gluhote in slepote posebej težko živijo in se sporazumevajo med seboj in z drugimi. Narobe bi bilo podcenjevati njihov položaj z utemeljitvijo, da jih je malo. To se namreč spreminja tudi zaradi daljšanja življenjske dobe, ko se vse več starejših  ob koncu življenja hkrati srečuje s slabšanjem sluha in vida.«

• 

»To je najlepše darilo, ki ga je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije prejela ob svoji 90. obletnici delovanja. Želim si, da bodo gluhi zdaj končno lahko uveljavili vse svoje zmožnosti. Predvsem mislim tukaj na mlade, saj je za nas in številne generacije gluhih ta dan prišel prepozno. Zato vsem mladim želim, da bodo izkoristili vse možnosti, ki jih ta zgodovinski vpis odslej odpira,« je dejal Mladen Veršič, predsednik Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije.

• 

Vpis je prišel prepozno za Sama Petrača, najboljšega gluhega športnika vseh časov, ki je osvojil pet olimpijskih medalj v alpskem smučanju in bronasto v kolesarski dirki na sto kilometrov. Z diagnosticiranim rakom je postal celo svetovni prvak v smuku. Nikoli ni imel statusa vrhunskega športnika, niti ni prejel nobene finančne nagrade. Želji, da bi bil profesor športne vzgoje, se je moral odpovedati, saj mu je bil študij nedostopen: »Na vrhuncu svoje športne kariere sem se odločil za vpis na Fakulteto za šport. Na sprejemnih izpitih sem se od 150 kandidatov uvrstil na četrto mesto. Bil sem res v svoji najboljši življenjski formi. Na praktičnih izpitih sem blestel. Pri teoriji je bilo konec. Bil sem brez tolmača in brez razlage, tako da sem s časoma uvidel, da ne zmorem. Danes pomivam posodo v prehrambnem podjetju za minimalno plačo. Želim si zamenjati službo. Nisem srečen.«

Ob tem vpisu je posebej ganjena tudi Marija Möoderndorfer, saj so njeni spomini na šolanje v Gluhonemnici še kako živi: »Znakovni jezik je bil prepovedan. Učili smo se po isti metodi kot slišeči otroci. Če smo vseeno kretali, smo bili kaznovani, tudi tepeni. Brez pravice do uporabe znakovnega jezika sem se počutila ponižano. V bistvu smo imeli slabši položaj kot živali.«

Gluha skupnost si odslej lahko obeta lepšo prihodnost. Zaradi ovir, s katerimi se soočajo med izobraževanjem, trenutno veljajo za najslabše izobražene med invalidi. Posledično opravljajo nekvalificirana dela za minimalno plačo. Med njimi težko najdemo pesnike, pisatelje, izumitelje.

Boža Urbančič pojasnjuje svojo srečo ob tem pomembnem dosežku: »Ko sem bila mlada, sem si želela postati frizerka, a so me učitelji žal prisilili, da sem šla za šiviljo. Od zdaj bodo gluhi lahko postali, kar bodo želeli. To je zame velika zmaga.«

• 90 odstotkov gluhih otrok se rodi slišečim staršem. Ti praviloma odklanjajo učenje znakovnega jezika.
• Gluhi se rodijo mentalno enako sposobni kot slišeči. Kasneje v večini zaostanejo zaradi pomanjkanja komunikacije in odsotnosti tolmačev pri izobraževanju.
• Človek materni jezik usvaja od rojstva vse do pubertete. Če otrok v tem obdobju jezika ne usvoji, ga ne bo nikoli.
• Tuje raziskave kažejo, da gluhi otroci lahko dosežejo akademsko izobrazbo, če so izpostavljeni takojšnjemu učenju znakovnega jezika.
• Danes je večina gluhih slabo opismenjena.

V 21. stoletju gluhi dobili pravico do izobraževanja v slovenskem znakovnem jeziku

Odslej gluhim ne bo treba več v tožbo, da bi si izborili enake možnosti izobraževanju, ko je morala storiti leta 2015 Daša Peperko: »Brez tolmača nisem mogla slediti predavanjem, fakulteta pa ga ni hotela plačati. Zato sem se odločila, da si s tožbo izborim enake možnosti.« Vrhovno sodišče je odločilo, da so fakultete gluhemu študentu dolžne financirati tolmača. Danes Peperko pravi: »Nikomur ne privoščim, da bi šel skozi pekel, kot sem šla sama. Bala sem se šikaniranja v času tožbe. Prav tako si želim, da se gluhi ne bi več soočali s pomisleki, da katerega poklica ne morejo opravljati, kot so ljudje dvomili vame pred vpisom na zdravstveno fakulteto.«

Današnji dan je izjemno pomemben tudi za gluhe dijake, ki jih je v rednih šolah manj kot deset. Do danes ves čas niso imeli tolmača, pojasnjuje srednješolka Špela Rotar, ki trenutni sistem opiše takole: »Seštela sem, da je tolmač ob meni prisoten štirinajst ur, včasih le enajst ur na teden. Želim, da bi bil tolmač prisoten vseskozi, da bi lahko vse razumela. Ko sem brez tolmača, se počutim neprijetno, ko mi učiteljica kaj govori in je ne razumem.«

Od danes bo vsak gluhi otrok imel možnost za celovito tolmačenje pouka. Lahko se bodo enako kakovostno izobraževali kot slišeči vrstniki in sodelovali v učnem procesu. Po pričakovanjih bo uveljavljen tudi predmet slovenski znakovni jezik, kjer se bodo gluhi lahko učili o zgodovini svojega jezika, slovnici in narečjih. V prihodnje bo treba zagotoviti še pravico do izobraževanja gluhoslepim otrokom, pojasnjuje Matjaž Juhart, sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije: »Do danes Ministrstvo za šolstvo ni sprejelo naše pobude in predloga za vključitev gluhoslepih otrok v zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.«

Meje mojega jezika, so meje mojega sveta

Če Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije vse od leta 1979 ne bi skrbela za razvoj in širitev rabe znakovnega jezika, bi edini jezik, v katerem se pri nas sporazumeva okrog 1.500 gluhih, dejansko izumrl. V štiridesetih letih dela so razvili dvajset tisoč kretenj, kar predstavlja besedni zaklad slišečega sedmošolca. Odslej bo nadaljnji razvoj znakovnega jezika financirala država, saj trenutni obseg kretenj ne dosega komunikacijskih zahtev sodobne in na znanju temelječe družbe.

FRIDA PLANINC, bivša predsednica Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, je ena od gluhih članov skupine za razvoj znakovnega jezika. Njihovo delo ocenjuje kot uspešno, se pa zaveda, da je pot še dolga: »Če je v slovarju SSKJ več kot 100 tisoč govorjenih besed, potem si želim, da bi razvili vsaj petdeset tisoč kretenj. Šibki smo predvsem na področju zdravstva in sodstva, prav tako moramo razviti kretnje za novodobne izraze, ki nastajajo vsak dan. Tako je med gluhimi, na primer, praktično čez noč zakrožila kretnja za novi koronavirus.«

Do danes je Inštitut za slovenski znakovni jezik, osrednja znanstveno-raziskovalna ustanova Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, uporabnikom slovenskega znakovnega jezika ponudil sodobni spletni slovar SZJ, učbenike in knjige. Pripravil je tudi video slovnico SZJ, kar je vrhunski uspeh, saj takšna slovnica velja za redkost v svetu. Svoje znanje lahko urijo tudi na tečajih ter raven svojega znanja preverijo ter napredek merijo na vseh stopnjah učenja v sistemu SEJO (skupni evropski jezikovni sistem), izdelanem posebej za znakovni jezik.

Pesem Tople oči avtorice Urše Vlašič v izvedbi Nine Pušlar je nastala v počastitev dopolnitve slovenske ustave z znakovnim in jezikom gluhoslepih. Govori o tem, da svojih čustev ne ovrednotimo z besedami, ampak z dejanji. In ravno dejanja vseh odgovornih bodo v prihodnje odražala učinek ustavne dopolnitve: »Obljubim, da bom kot varuh človekovih pravic nad tem bdel in spodbujal, ne zgolj državo, ampak tudi druge, da bodo to ustavno pravico upoštevali,« je dejal Peter Svetina, varuh človekovih pravic RS.

Tako se je v 21. stoletju, skoraj petsto let po Trubarju, z velikim zmagoslavjem končalo obdobje prizadevanj slovenskih gluhih in gluhoslepih za temeljno človekovo pravico – do uporabe njihovega maternega jezika. Zato so danes vsem dovoljene sanje. Vse nadaljnje dni pa naj jim ta pomembna zmaga tlakuje pot do uspeha in uresničitve vseh zmožnosti!

Tina Grošelj