13. 09. 2018
Posvet o dostopnosti
V sklopu dogodkov, ki potekajo ob Mednarodnem tednu gluhih, je 13. septembra v prostorih ZDGNS potekal Posvet z naslovom: Dostopnješe tehnologije in okolja za gluhe, naglušne, gluhoslepe in osebe s polževim vsadkom.
Posveta so se udeležili številni strokovnjaki, glavna beseda pa je tekla o uresničevanju in izvajanju novega Zakona o dostopnih spletiščih in mobilnih aplikacijah. Zakon, ki bo osebam z okvaro sluha prinese številne izboljšave.
Na posvetu so se s svojimi prispevki predstavili prof. dr. Matjaž Debevc iz ekspertne skupne za dostopnost pri Svetovni zvezi gluhih. Dr. Debevec je predstavil novosti in tehnološke izboljšave, ki bi pomenile dejansko uresničevanje dostopnosti. Dr. Dušan Caf iz Foruma za digitalno družbo in Inštituta digitas, se je dotaknil področja politike in pravnih okvirjev za boljšo dostopnost. Velik poudarek so vsi sodelujoče, vključno z Borutom Severjem iz Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije, namenili Mednarodni konvenciji o pravicah invalidaov. V Mednarodni konvenciji je z vidika dostopnost pomemben 9. člen, ki predvidevajo tako odpravljanje arhitekturnih ovir kot tudi informacijskih. In prav o reševanju informacijskih ovir, v okviru Dostopnosti programov RTV Slovenije, je spregovorila mag. Mateja Vodeb iz Službe za dostopnost in koordinatorka invalidskih vsebin. Poudarila je, da se na javnih televiziji zelo zavzemajo, da bi osebam z okvaro sluha, ponudili čim več vsebin, tako s tolmačem kot s podnapisi. Si pa v bodoče želi, da bi skupaj razvili aplikacijo za prepoznavo govora, ki bi še izboljšala podnapise in tako olajšala podnaslavljanje oddaj, tako na radiju kot na televiziji. Z izzivi in rešitvami za dostopnot oseb z okvaro sluha je posvet zaključila Tamara Vonta iz Direktorata za mediji pri Ministrstvu za Kulturo.
Osebe z okvara sluha si želijo predvsem enakopraven položaj v družbi. Ključno pri zagotavljanju enakosti, pa je dostopnost do informacij. Predvsem do informacij na srečanjih, v obliki podpornih slušne naprave, podnaslavljanja v živo ter prisotnost tolmača. V dobi interneta, pa predvsem na spletiščih in mobilnih aplikacijah. To se uresničuje predvsem v tem, da javni zavodi zagotavlajo dostopnost do spletišč, bodisi s podnaslavljanjem, bodisi s tolmačem. Skupaj ugotavljajo, da je Slovenija, kljub določenim pomanjkljivostim na tem področju, dobro poskri za osebe z okvaro sluha. Predvsem na področju zakonskih ureditev, še nekaj truda pa bo potrebnega, da se bodo vse zakonske ureditve uresničile tudi v praksi. In kot pravi eden od udeležencev: Zakonsko in tehnološko je vse izvedljiv, denar je zagotovljen in prav je, da se vse to izvede.