Zavarovalnica Triglav decembra lani zabeležila kar za 65 % več požarov v stanovanjskih stavbah, kot je bilo mesečno povprečje   V zimskem času na naše domove preži več nevarnosti, na katere pomislijo le redki, dokler ni prepozno. Med njimi so vžig prazničnega okrasja, dimniški požari in vlomi. Zavarovalnica Triglav iz leta v leto beleži znatno povečanje teh škod v decembru in januarju. Ta trend potrjujejo tudi podatki Centra za obveščanje Republike Slovenije.   Praznični december je po podatkih Zavarovalnice Triglav požarno nevarnejši od drugih mesecev v letu. »Lani smo v zadnjem mesecu leta zabeležili kar za 65 odstotkov več požarov v stanovanjskih stavbah, kot je bilo sicer mesečno povprečje, v letu 2016 celo za 91 odstotkov več,« pojasnjuje Boris Kuhelj, direktor regijskega škodnega centra pri Zavarovalnici Triglav. Podoben trend se ponavlja iz leta v leto, poleg decembra pa najbolj izstopa še januar. V letih 2016 in 2017 so tako v zavarovalnici zabeležili skoraj 30 odstotkov škod zaradi požara samo v decembru in januarju.   Podobno sliko kažejo podatki Centra za obveščanje Republike Slovenije, kjer so decembra 2016 zabeležili dvakrat več požarov, kot je znašalo povprečje na mesec v tem letu, januarja 2017 pa trikrat več.   Praznična dekoracija med najpogostejšimi vzroki za požare z manjšimi škodami Cenilci Zavarovalnice Triglav med glavnimi vzroki za požare v prazničnem času navajajo prav vžige novoletne dekoracije, kot so jelke, venčki in drugo priljubljeno okrasje. Ti požari se niti ne znajdejo v statistikah Centra za obveščanje, saj jih prisebni lastniki pogosto uspejo pogasiti sami. A škoda kljub vsemu nastane. »Ožgano pohištvo, talne obloge, škoda na stenah in stropih so najpogostejše posledice manjših požarov, katerih stroški znašajo od nekaj sto do nekaj tisoč evrov,« navaja Boris Kuhelj.   Da si ne bi pokvarili praznikov, je zato treba upoštevati nekaj nasvetov. Dr. Aleš Jug, namestnik predsednika Komisije za preventivo pri Gasilski zvezi Slovenije, priporoča, naj družine venčke in smrečice postavijo najmanj en meter od potencialnih virov vžiga, tudi peči, štedilnikov, luči, električnih radiatorjev, nikoli ob edini izhod iz prostora ali tako, da se lahko prevrnejo. Venčki naj bodo na negorljivi podlagi, namesto sveč je varnejša izbira lučk na baterije. Tako za venčke kot za jelke pa velja, da naj gorijo le ob prisotnosti odraslih oseb.   »Navadne barvne žarnice z žarilno nitko ne sodijo v bližino gorljivega okrasja ali na smrekico. Druga nevarnost je požar, ki nastane zaradi električnega vodnika, ki povezuje novoletne lučke. Še posebej nevarni so nizkocenovni izdelki s tankimi električnimi vodniki, ki se pregrejejo, če so lučke dalj časa vključene,« še opozarja dr. Aleš Jug. A zagori lahko kljub previdnosti in v takšnem primeru je treba vedno imeti pri roki gasilni aparat, s katerim boste uspešno obvladali začetni požar na novoletnem okrasju. »Najprimernejši so gasilniki na peno ali vodno meglo, ki uspešno pogasijo tudi lučke pod napetostjo, pri gašenju pa delajo najmanj škode,« priporoča dr. Jug.   Pomembno je, da znate oceniti, kdaj ogenj še lahko gasite sami. »Po vžigu jelke bo požar hitro napredoval po višini in oddajal veliko toplote. S tem se bodo vnele gorljive snovi ob jelki. Požar je tako lahko že kmalu neobvladljiv, tudi če ga gasite z gasilnikom,« navaja dr. Jug.   Na dom med prazniki prežijo tudi druge nevarnosti V hladnih zimskih mesecih so med glavnimi vrstami požarov, pri katerih morajo posredovati gasilci, predvsem dimniški požari. Po podatkih Gasilske zveze Slovenije se jih zgodi okoli 500 letno, največkrat zaradi vžiga saj, iskrenja in neustreznega tehničnega stanja dimnikov. »Bolj ko je mraz, več ljudje kurijo. Ogrevalna sredstva so bolj obremenjena, zaradi česar se zvišata tako njihova temperatura kot tudi temperatura okolice. Ob tem se v dimniku hitreje vnamejo saje, zaradi pregretja pa lahko zagorijo tudi vnetljive stvari v bližini dimnikov in peči,« pojasnjuje Boris Kuhelj.   Podobno kot število požarov po podatkih Zavarovalnice Triglav v prazničnih mesecih izstopa tudi število vlomov v stanovanjske objekte. Lani je bilo v decembru kar 37 odstotkov več vlomov, kot je bilo sicer mesečno povprečje. Razveseljuje pa dejstvo, da je število vlomov, ki so jih zabeležili v zavarovalnici, v zadnjih dveh letih upadlo.   Vzroka za škodo na nepremičnini in pokvarjene praznike sta lahko tudi neprevidnost pri ravnanju s pirotehničnimi sredstvi in napačno odložen vroči pepel, zaradi katerega zagori vsebina smetnjaka.   S poznavanjem najpogostejših prazničnih oziroma zimskih nevarnosti za dom in družino ter upoštevanjem preprostih preventivnih nasvetov bodo prazniki varni pred neljubimi zapleti, za to pa lahko največ naredi prav vsak posameznik oziroma družina sama. SZM_nevarnosti praznikov_19122018