Gluhost in naglušnost je ena izmed najmanj prepoznavnih invalidnosti. O znakovnem jeziku, ki ni posnetek jezika, ampak vrsta jezika, je namreč veliko zmot. Gluhi imajo lahko večje težave pri branju, saj pisana beseda ni nujno njihov primarni jezik. Brez možnosti uporabe znakovnega jezika je gluhim svet slišečih skoraj nedostopen. Pri ostalih pa bi se stanje lahko izboljšalo z večjo možnostjo rabe tehničnih pripomočkov. V Arsovem forumu se bomo vprašali, koliko je področje kulture dostopno gluhim in naglušnim, koliko jih slišeči razumemo in kakšne vsebine ustvarjajo gluhi in naglušni sami. Oddaja bo tolmačena tudi v znakovni jezik. Spremljali jo boste lahko na spletnih straneh: Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, RTV 4D in programa Ars. Gre za prvo radijsko oddajo v slovenskem znakovnem jeziku.

Pogovarjali se bomo z režiserjem Matjažem Latinom in igralcem Luko Cimpričem, ki sta sodelovala v predstavi Plemena. Predstavila nam bosta svoje izkušnje posredovanja gledaliških vsebin gluhim in naglušnim. Latin je o predstavi Plemena, ki so jo izvedli v SSG Trst, povedal, da je: “Spretno napisano, nekoliko drugačno besedilo, ki ga lahko beremo na več nivojih. Govori o resnih problemih, a z zabavnimi trenutki. Uprizoril sem veliko sodobnih tekstov, take teme pa še nisem obravnaval: predstava se ukvarja s problematiko gluhote in slišnosti, da služi primerjavi, koliko se ljudje poslušamo v življenju, koliko komuniciramo.”

Tolmačka za znakovni jezik Nataša Kordiš bo opisala, kakšne vse so priprave na tolmačenje gledališke predstave za gluhe. Kako je sploh mogoče tolmačiti vsebinske poudarke, ki jih v predstavi daje zvok? Koliko je izgubljenega v prevodu? Kako je s humorjem? Ali lahko tolmač enako dobro nasmeji občinstvo s kretnjami, kot to storijo igralci na odru s povedano šalo?

O dostopnosti muzejev se bomo pogovarjali s sekretarko Vido Koporc Sedej z Direktorata za kulturno dediščino Ministrstva za kulturo. Vprašali jo bomo, ali so muzeji res dostopnejši za gluhe in naglušne, saj vsebine posredujejo predvsem na vizualni ravni in koliko muzejev je prilagojenih gluhim in naglušnim.

Svoje osebne izkušnje pri spremljanju kulture nam bosta zaupala Darja Pajk, predsednica odbora naglušnih pri ZDGNS (Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije) in Anton Petrič, strokovni delavec ZDGNS.

O tem, kako slišeči spremlja svet gluhih, pa nam bo povedal Matjaž Juhart, sekretar ZDGNS, ki je odraščal z gluhimi starši.