Napovednik oddaje Prisluhnimo tišini:

V tokratni oddaji bomo predstavili pogoje za pridobitev poklicne kvalifikacije tolmač slovenskega znakovnega jezika in spoznali delo sodno zapriseženih tolmačev. Na mednarodni konferenci Evropskega foruma tolmačev znakovnega jezika smo poiskali odgovor na vprašanje, ali tehnologija nadomešča ali podpira delo tolmačev. Obiskali smo tudi tečaj slovenskega znakovnega jezika.

Opis prispevkov:

Odločbo o pravici do tolmača slovenskega znakovnega jezika ima 924 gluhih oseb, v celotni državi pa deluje 46 certificiranih tolmačev. To število ne zadošča za vse potrebe gluhih po tolmačenju, ki obsega okoli 15.000 ur na leto bodisi v postopkih pred javnimi institucijami bodisi pri osebnih okoliščinah. Pri Zavodu Združenje tolmačev za SZJ, ki kot edina institucija v Sloveniji izvaja usposabljanje in certificiranje tolmačev, smo preverili, kakšni so pogoji za pridobitev poklicne kvalifikacije tolmač slovenskega znakovnega jezika.

Pet sodno zapriseženih tolmačev slovenskega znakovnega jezika, kolikor jih je v Sloveniji, ne zadostuje za vse potrebe gluhih v postopkih pred sodiščem. Zato je Vrhovno sodišče RS podalo mnenje, da lahko v sodnih postopkih tolmačijo tudi tolmači, ki niso sodno zapriseženi. Gluha stranka v postopku lahko predlaga tolmača, dokončna potrditev pa je v pristojnosti posameznega sodnika.

Prvi videoklicni center, prek katerega so lahko gluhi v svojem, znakovnem jeziku komunicirali s pomočjo tolmača, je bil leta 1997 vzpostavljen na Švedskem. Kako sodobna tehnologija izboljšuje komunikacijske možnosti gluhih, kakšen je njen vpliv na poklic tolmača in kako deluje slovenski Klicni center za osebe z okvaro sluha, smo izvedeli na mednarodni konferenci Evropskega foruma tolmačev znakovnega jezika, ki je v Ljubljano pritegnila 170 udeležencev iz 26 evropskih držav, ZDA in Brazilije.

Zanimanje za učenje slovenskega znakovnega jezika raste, kar kaže tudi udeležba na začetnih in nadaljevalnih tečajih, ki jih izvajajo Zavod Združenje tolmačev za SZJ, Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana ter društva gluhih in naglušnih, občasno pa jih prirejajo tudi zavodi za zaposlovanje, pedagoške fakultete in nekatere splošne knjižnice po Sloveniji.