Posebni poročevalec Združenih narodov (OZN) za manjšinska vprašanja dr. Fernand de Varennes je po lanskoletnem devetdnevnem obisku v Sloveniji pozval k nadaljnjemu napredku pri pomembnih spremembah zakonodaje in politik za zaščito pravic manjšin, zlasti gluhih in njihovega znakovnega jezika. Posebni poročevalec je dodal, gluhi predstavljajo jezikovno manjšino. Poudaril je pomen rabe znakovnega jezika na področju izobraževanja, in sicer kot sredstva za poučevanje. Zapisal je tudi, da bi bilo treba spremeniti ali sprejeti zakonodajo, da bi znakovni jezik postal uradni, kot se v zadnjih letih dogaja v številnih državah. Pa tudi da bi ga morali čim več uporabljati kot jezik poučevanja v šolah za gluhe. Na svetovnem kongresu gluhih v Parizu, je Slovenijo izpostavil kot primer dobre prakse.

V pogovoru za Spletno TV je dejal: "Po mojem obisku v Sloveniji sem bil zelo vesel, ko sem izvedel, da je Vlada potrdila vpis znakovnega jezika v Ustavo. Prav tako so prepoznali znakovni jezik kot jezik. Mislim, da je to pomemben primer dobre prakse in zgled drugim evropskim državam. Znakovni jezik se mora obravnavati kot jezik. Ne kot sporazumevalno sredstvo invalidov. Konvencija ZN o pravicah invalidov naslavlja zgolj nekatere situacije, oziroma določila, ki opredeljujejo uporabo znakovnega jezika. Če ga pa povežete s človekovimi pravicami, ta postane jezik. Odpre se širše področje zaščite znakovnega jezika. Naj navedem primer, poglejmo svobodo izražanja. Ta vključuje jezikovno izražanje. Če je znakovni jezik jezik,  z njegovo uporabo lahko uresničite svojo človekovo pravico".

Slovenija je napredna država v smislu obstoječih mehanizmov in neodvisnih institucij, ki se ukvarjajo z vprašanji človekovih pravic in manjšin, vključno z varuhom človekovih pravic in zagovornikom načela enakosti. Kljub temu je potrebno te organe razširiti in okrepiti z vsemi potrebnimi sredstvi, je še dodal.

"V zgodovini je bil znakovni jezik prepovedan, celo v zasebni rabi. V današnjem času, če pogledamo človekove pravice, bi bila to njihova kršitev. Tudi onemogočanje svobode izražanja. Če znakovni jezik priznate kot jezik, razširite možnosti pravic gluhih, ki jih lahko zahtevate za uporabo, prepoznavnost in zaščito znakovnega jezika, sklene dr. Fernand de Varennes.

Fernand de Varennes je bil imenovan za posebnega poročevalca Združenih narodov za vprašanja manjšin junija 2017 s strani Sveta ZN za človekove pravice. Naloga Sveta ZN za človekove pravice je med drugim spodbujanje izvajanja Deklaracije o pravicah pripadnikov narodnih ali etničnih, verskih in jezikovnih manjšin. Letos mineva 70. obletnica Splošne deklaracije človekovih pravic, ki so jo ZN sprejeli 10. decembra 1948. Univerzalna deklaracija, ki je prevedena v rekordnih 500 jezikov, temelji na načelu, da se "vsi ljudje rodijo svobodni in imajo enako dostojanstvo in enake pravice".