Mineva mesec dni od kar so vrtci in šole zaprli svoja vrata. Življenje se je vsem obrnilo na glavo. Če smo se prej pritoževali, da nam ob kopici obveznosti in opravkov zmanjkuje časa za najbližje, smo praktično čez noč skupaj 24 ur na dan. "To niso počitnice in otroci nimajo popustov," poudarja specialni pedagog Marko Juhant in svetuje pristne odnose ter poglobljene pogovore. Otrokom mirno lahko tudi pustimo, da jim je dolgčas. Predvsem pa je ta čas tudi priložnost, da se starši bolj posvetijo svojim otrokom.

Zgled vleče!

Otroci so naše ogledalo. Pa vendar še vedno slišimo zgrožene starše − po kom je tako neposlušen, odrezav, brezvoljen, nemotiviran? Dokaj hitra, predvsem pa enostavna analiza vašega vsakdana vam poda pravo oceno. Ste disciplinirani in vzdržujete red in čistočo?  Vlada v vašem domu prijetno vzdušje?  Negujete lepe odnose z najbližjimi?  Katere rituale negujete, ohranjate spoštljivo komunikacijo, si delite delo, telovadite, se izobražujete? Kakšen je vaš pogled na svet, ste vedre narave ali večni pesimisti, znate izraziti čustva, objeti, se nasmejati, obenem tudi postaviti mejo, ugasniti televizijo, izklopiti telefon? Morda se prenajedate, preklinjate, opijate in verižno kadite?

Marsikateri otrok  odrašča ob slabem zgledu. Zato je nujno, da najprej počistimo pred svojim pragom. Začnemo z majhnimi koraki in postopoma s spremembami navad. Šele ko smo sami  disciplinirani in pozitivni, je smiselno začeti disciplinirati druge. Otrok rabi dosledno vzgojo z zgledom. Potrebuje rutino, pravila, vzpodbudo, motivacijo, kazni in nagrado ter seveda občutek sprejetosti, varnosti in ljubezni. Študije namreč kažejo, tako psiholog dr. Matej Tušak, da so otroci, ki znajo počakati, so disciplinirani in so deležni vzgoje, kjer so nagrajeni in prav tako kaznovani, bolj uspešni in dosežejo več. Razvajeni otroci pa so  razvili občutek, da mora vedno biti vse »fajn«. Takim starši izpolnijo vsako željo, jim odstranjuje ovire in preprečujejo, da bi otrok karkoli naredil sam, da se ne bi soočil z neuspehi ter težavami, in razvijajo se v neuspešne in nezadovoljne posameznike.

Več pristnega odnosa!

Najboljša naložba v času izolacije, je tista, ki jo namenite svoji samopodobi in odnosom z najbližjimi. V trenutnem stanju to prinaša takojšnji učinek. Dolgoročno pa uspeh, ki ga boste želi vse življenje. Kako ta čas preživeti kar se da kvalitetno, kako pristopiti k vzgoji, izvajanju pouka na domu, ne da bi ob tem izgubili zdravo pamet, ampak  izšli še močnejši, sem se pogovarjala z Markom Juhantom, specialnim pedagogom in strokovnjakom za motnje vedenja in osebnosti, ki svoje izkušnje in spoznanja iz dolgoletnega dela z otroki v obliki predavanj s konkretnimi primeri iz vsakodnevnega življenja prenaša na učitelje, vzgojitelje, starše in otroke. Je konkreten in praktičen. Tako v življenju kot pogovoru. V šoli sta mu bila najljubša odmor in telovadba, danes pa čas najraje preživlja v naravi.

»Dejansko skupno bivanje in delo ni bilo še nikoli praksa družin, razen podjetnikov, ki so poleti delali in imeli otroke doma. Vendar pa otroci niso imeli šolskih obveznosti, tako da je situacija zdaj za mnoge tako partnersko kot vzgojno naporna. Kar se otrok tiče, so mnogi starši ugotovili, da ne morejo otrok tako enostavno, kot so si predstavljati, motivirati za šolsko delo. V stilu, da si morajo učitelji spoštovanje prislužiti. Sami zdaj delajo vse, kolikor zmorejo in celo čez svoje zmogljivosti, pa otroci vseeno ne sledijo navodilom. Za nekatere so to prav huda spoznanja in so povzročila premik stališč glede na to, kako lahko vidijo delo učitelja. Vidijo, da ni lahko, niti z enim, svojim otrokom. Tudi njih namreč ne spoštuje, pa si to zaslužijo« …

Rutina pomaga, da se otrok počuti varno.

»Rutina pomaga, da se otrok počuti varno, da ve, kaj bo sledilo. Navadi se vrstnega reda, zato se ne upira spremembam, kar se pogosto zgodi, če »programa« ne pozna. Če je le mogoče, zato ohranimo ritem odhajanja spat čez vse dni, ne pri malih otrocih delati razlik v petek in soboto, v upanju, da bodo dlje spali, če gredo bolj pozno spat. Ne bodo, a ko bodo vstali, bodo bolj tečni ko druge dni, ker ne bodo naspani. Pomaga, če drobne rutine naredimo tudi zabavne – zjutraj ob umivanju zob z nekaj kapljicami na prstih poškropite otroka, pa vas bo tudi on nazaj in naslednje jutro komaj čaka, da pride umivanje zob na vrsto«.

Starši ustvarijo samostojnega otroka.

»Starši, ki so preveč pomagali in vedno dodatno razlagali otrokom snov, zdaj plačujejo ceno za to. Tudi tisti, ki so bdeli nad nalogami, namesto, da bi bdeli nad otrokom, da opravi svoje, niso napredovali iz svoje vloge učenca v vlogo starša, zato še vedno delajo naloge, sedijo zraven… Starši, ki so napredovali, dobesedno zrasli iz vloge šolarja v vlogo starša, pa skrbijo, da otrok opravi svoje obveznosti, ne oni namesto njega. To je vloga starša. Letošnje šolsko leto, razen za »devetarčke« in maturante, tako ali tako ne bo predstavljalo neke posebne prednosti za vpis v srednjo šolo ali fakulteto. Zdaj je čas, da otroci delajo sami, z minimalno količino nadzora, ki jo potrebujejo. Če ne uspe najbolje prav vsak dan, tako ali tako ne bo nobene drame. Starši pa lahko iz razvajenca v dobrem mesecu naredijo dokaj samostojnega otroka ali najstnika. A starši nimajo izobraževalne vloge. Izvajajo nadzor. Ne motivirajo, ne prosijo, ukažejo«!

Otrok, ki se ne giba, v razvoju zastane.

»Za gibanje je nujno poskrbeti, ker ga rabijo za normalno delovanje, kot tudi za svoj razvoj. Otrok, ki se ne giba, v razvoju zastane. Na spletu, kar na YouTubu, je veliko prispevkov o gibalnih igrah doma, takih, da so zanesljivo vsi pripomočki pri roki in da so izvedljivi tudi v malih stanovanjih, pa še zabavni so. Kar se predšolskih otrok tiče, ni še nihče izumil boljšega igrala, kot je ata, ki se uleže na tla, pa otroci navalijo nanj in lezejo čez njega, pod njim, pred njim, za njim, podajajo razne predmete, se skušajo izogniti in podobno. Ata mora vedeti le to, da ne sme žgečkati otrok, posebej bolj občutljivih ne. Žgečkanje ni drugega kot oblika bolečine! Zabavno je tistemu, ki žgečka, ne tistemu, ki je žrtev«, sklene priznani strokovnjak in avtor številnih knjig, kot so Punce, glavo gor, Pogrešani napotki, Družinska zakladnica, Srečni otroci in Pogovori, skupaj s Simono Levc tudi uspešnico Varuh otrokovih dolžnosti.

Tina Grošelj