Letos mineva 20 let od sprejetja Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika. Od današnjem Dnevu slovenskega znakovnega jezika zato čestitam vsem predstavnikom skupnosti gluhih in naglušnih za vse napore na poti do sprejetja tega zakona, ki ima velik vpliv na kakovost življenja uporabnikov in uporabnic znakovnega jezika. Zdi pa se, da bomo morali v slovenski družbi narediti še veliko za zagotovitev njihove ustrezne vključenosti v družbo.

Res je, da smo pred letom in pol slovenski znakovni jezik vpisali v Ustavo Republike Slovenije, s čimer naša država priznava uporabnike znakovnega jezika in jezika gluhoslepih kot skupnosti z lastno kulturo, identiteto in jezikom. V vsem tem času se žal ni naredilo nič bistvenega za sistemsko ureditev razvoja slovenskega znakovnega jezika. Že ob vpisu v ustavo sem opozoril, da je to le prvi korak k polnemu uresničevanju pravic gluhih oziroma oseb z okvarami sluha. Pristojne zato pozivam, da čim prej pripravijo podzakonske akte, da se bodo pravice udejanjale še v praksi, sicer bodo ostale le mrtve črke na papirju. Pričakujem tudi, da država pripravi zakon, ki bo urejal svobodno uporabo in razvoj jezika gluhoslepih in da bo ta sprejet čimprej.

Država je namreč zavezana oblikovati in izvajati jezikovno politiko, s katero varuje in razvija slovenski znakovni jezik z namenom polnega in učinkovitega sodelovanja v družbi za osebe, ki zaradi invalidnosti uporabljajo ta jezik.