Omejeni stiki, spremenjena rutina, skrb za zdravje, otroke, šolo, dohodke in občutek, da virus na vsakem koraku preži na nas… Vse to lahko povzroči neprijetne občutke, kot so tiščanje v prsih oziroma tesnobo, pospešeno bitje srca, spremenjen tok misli, depresivnost, strah,  potrtost, žalost, jezo, tudi dolgčas. Zaradi korenito spremenjenega načina življenja, ki ga je povzročila epidemija korona virusa, je tak odziv pričakovan in razumljiv. Če pa se soočate s prehudo stisko, ki ji sami niste kos, se posvetujte s psihiatrom. Za zdaj delujejo nemoteno. Obrnete se lahko tudi na dežurni sprejemni center v vašem kraju. Ali pa kontaktirate Klicni center za osebe z okvaro sluha, dosegljivi so 24 ur na dan na številki 031 777 600.

"V kolikor potrebujete osebno pomoč za vas ali vašega bližnjega, splošno informacijo ali svetovanje, pišite na svetovanje@zveza-gns.si", svetujejo pri Zvezi društev gluhih in naglušnih Slovenije.

Kaj lahko v tem obdobju naredite sami, svetuje Natalija Spark, tolmačica slovenskega znakovnega jezika in magistrica psihosocialne pomoči. Sparkova vse življenje biva in dela z osebami z različnimi invalidnostmi. Kot pravi sama, zna stopiti v čevlje posameznika, ki v nekem trenutku svojega življenja ne najde moči za nadaljnji korak, in mu z različnimi tehnikami da (po)moč. Njena strast je raziskovanje področja vzgoje otrok: »V vsakodnevni praksi se srečam s prestrašenimi in zmedenimi starši, ki ob poplavi nasvetov o vzgoji nemalokrat pozabijo na zdravo kmečko pamet. Sama sem to življenjsko nalogo že opravila in lahko rečem, da mi je uspelo«. Njena strast je tudi priprava ljudi na kakovosten prehod iz aktivnega v  tretje življenjsko obdobje, kot imenujemo čas ob upokojitvi.

Da bi ohranili zdravo pamet, je pomembno krepiti zavedanje, da bomo z upoštevanjem ukrepov, virus zajezili. Da to zmoremo. Trenutne razmere pa vzemimo kot priložnost za vse tisto, kar bi morali postoriti že davno, pa ob rednem urniku nismo utegnili. Tudi kot izziv, da postanemo bolj človeški. In ob spoznanju, da materialni svet ni edini, ki nas lahko osreči.

Ljudje že od pradavnine živimo v skupnosti, kjer se drug od drugega učimo, ustvarjamo bližino, se prepiramo, si pomagamo in smo nenazadnje celo življenje »odvisni« drug od drugega, pojasnjuje Sparkova: »Zavedati se moramo, da smo ljudje socialna bitja in vsaka prekinitev odnosa lahko človeku povzroči negativne občutke. Če pogledamo malo širše na izolacijo ali prepoved druženja, lahko vidimo, da je to ena od najhujših oblik kaznovanja.  Kot pravi Foucalt v svojem delu Nadzorovanje in kaznovanje, z osamitvijo kaznujemo dušo. To je kazen, ki učinkuje v globino, na srce, misel in voljo. Posledica takih dejanj v daljšem časovnem obdobju prinaša vedenjske, kognitivne in čustvene posledice.

Če se vrnem na današnjo situacijo, nadaljuje Sparkova, ko smo ljudje v izolaciji že mesec dni, je marsikdo ta čas porabil pretežno za sedenje pred televizijo, kjer vsakodnevno spremlja zaskrbljujoče novice iz domovine in sveta. Sprejema navodila o samozaščitnem ravnanju. Ljudje so soočeni tudi z dolgočasjem, izgubo dohodka, skrbmi zaradi negotove prihodnosti. Ob vsem tem je pričakovano, da se, ob šibki samo podobi, opuščeni dnevni rutini in skrbi za telesno in duševno zdravje, povečuje nemir, nezadovoljstvo, pa tudi strah. Kar je idealna kombinacija za negativno psihološko stanje posameznika.

Da bi si zagotovili varnost in stabilnost uma in duha, strokovnjaki poudarjajo, da je pomembno vzdrževati rutino, red, disciplino in predvidljivost. Naj se to še tako čudno sliši, ljudje to rabimo. Sparkova svetuje, da tudi v času izolacije vstanete ob svoji običajni uri, pozajtrkujete in načrtujete dan. Šoloobvezni otroci naj preverijo svoje zadolžitve in jih opravijo, medtem ko vi delate za službo ali opravljate drugo delo. Predvsem pa je treba čas dela načrtovati, da se obveznosti ne razpotegnejo čez ves dan. Čas naj bo smiselno razporejen tudi doma. Za kuhanje kosila naj se partnerja izmenjujeta, če so otroci dovolj veliki, jih vključite v delo, svetuje Marko Juhant, specialni pedagog. Predvsem pa negujte spoštljivo sporazumevanje. To je ena od najpomembnejših veščin, pomembna za dobre odnose. Delo razdelite tako, da vsak v gospodinjstvu, seveda starosti primerno, nekaj prispeva. Tudi to pripomore k razvoju pozitivne samopodobe. Sparkova poudarja, da je pomemben tudi čas za telovadbo: »Telesna aktivnost varuje pred tesnobo in motnjami razpoloženja. Še posebej je pomembna za otroke, ki potrebujejo več gibanja kot odrasli. Vsak dan se gibajte tudi na prostem, seveda skladno s priporočilom medicinske stroke – ohranjajte razdaljo, ne zadržujte se v skupinah in ne na območjih, kjer je veliko ljudi. Izogibajte se alkoholu in drugim psihoaktivnim snovem. Obvezno pa naj si vsak član družine vzame tudi čas zase in naj dela, kar mu srce poželi. Po večerji pa igrajte družabne igre, kjer se boste sprostili povezali, nasmejali, predvsem pa kvalitetno preživeli skupni čas«.

Najboljša investicija v času osamitve, je tista, ki jo namenite svoji samopodobi in odnosom z najbližjimi. V trenutnem stanju to prinaša takojšnji učinek. Dolgoročno pa uspeh, ki ga boste želi vse življenje. Če ste že dlje časa opažali, zdaj, ko ste vse dneve s partnerjem, pa je postalo več kot očitno, da se je vajin odnos ohladil, imata odlično priložnost, da kaj spremenita. Morda za začetek napišeta seznam – šest stvari, ki jih pri partnerju cenite in spoštujete, in šest, za katere želite, da jih spremeni. Zavedajta se, da je treba na odnosu delati vse življenje. Ali, kot je dejal psiholog dr. Matej Tušak, lahko da boste v tem času tudi ugotovili, s kom si ne želite več živeti. In bosta po koncu epidemije odšla vsak svojo pot. Ko so izčrpane vse možnosti za kvaliteten odnos, je to razumna odločitev.

Da bi ohranili zdravo pamet, je pomembno krepiti zavedanje, da bomo z upoštevanjem ukrepov, virus zajezili. Da to zmoremo. Poskrbite tudi za zadostno količino spanja in uravnoteženo prehrano. Pri spremljanju novic bodite zmerni: Poiščite ravnovesje med vsakodnevnimi novicami glede stanja korona virusa in poslušanjem vaše najljubše skladbe, branjem knjige, preživljanje časa z otroki, hišnimi opravili ali telesno aktivnostjo. Zavedajte se, da se počutite tako, kot razmišljate. Zato je pomembno, da zmanjšate čas, ko ste zaskrbljeni in povečate čas, ko ste sproščeni, igrivi, telesno aktivni, ali počnete stvari, ki vas osrečujejo. 

Dejstvo je, da osebe z okvaro sluha, še posebej če živijo sami, in nimajo ob sebi nikogar, s komer bi se lahko pogovarjali, še težje preživljajo čas izolacije, poudarja Sparkova. Že tako veljajo za bolj izolirane v vsakdanjem življenju. Posebej zanje je pomembno, da negujejo stike in se sporazumevajo z znakovnim jezikom preko vseh možnih in razpoložljivih kanalov, da se informirajo, vzdržujejo stike in prosijo za pomoč, če jo rabijo, ali pa se pogovorijo o morebitni stiski. »V kolikor doživljate neobvladljiv stres, se potite, ne morete spati, ste povečali rabo alkohola ali drugih psihoaktivnih snovi, takoj poiščite pomoč. Kontaktirajte osebnega zdravnika, ta vas bo napotil k specialistu. S terapevtom se lahko povežete tudi na daljavo. Lahko kontaktirate mene ali pa se pogovorite z najbližjimi. V vsakem primeru pa ne odlašajte«, svetuje Natalija Spark, magistrica psihosocialne pomoči. 

Uspeh v življenju ni stvar sreče, naključij ali celo usode, ampak je samo in izključno stvar vaše odločitve - živi pa se le enkrat!

Tina Grošelj