Za vklop podnapisov - pritisnite na prvi gumb desno spodaj (C).

Nekoč je na dnu morja v koralnem gradu vladal kralj, ki je imel dve hčerki morski deklici. Leta so minevala in mlajša hči je praznovala petnajsti rojstni dan.

Kralj: »Draga hči. Danes praznuješ petnajsti rojstni dan. Odločil sem se, da gremo skupaj pogledat, kaj počnejo ljudje na vodni gladini in na kopnem.«

Mala morska deklica: »Sestrica, tako sem vesela.«

Skupaj so se odpravili na pot, da si ogledajo, kaj se dogaja na gladini morja in kaj počnejo ljudje na kopnem. Na ladji je mala morska deklica zagledala lepega princa, ki je praznoval rojstni dan. Vsi so plesali in se zabavali.

Sestra: »Kaj gledaš?«

Mala morska deklica: »Gledam fanta. Tako mi je všeč.«

Sestra: »Ah, odnehaj. To je le princ, človek, ti pa si vila!«

Kralj: »Bliža se nevihta. Dovolj je bilo. Vrniti se moramo domov pod morsko gladino.«

Nekega dne se je mala morska deklica skupaj s sestro spet odpravila na površje, čeprav jima to ni bilo dovoljeno.

Mala morska deklica: »Sestrica, pridi, greva še enkrat gor na gladino morja!«

Sestra: »Tega ne smeva!«

Mala morska deklica: »Prosim, sestrica, samo še enkrat!«

Deklici sta odplavali na površje in tam opazovali ljudi.

Sestra: »Dovolj je bilo. Čas je, da se vrneva nazaj dol.«

Mala morska deklica: »Samo še malo bi ostala, gledala ljudi in občudovala princa na ladji. Sama se bom vrnila, ti kar pojdi.«

Sestra: »Dobro, čimprej se vrni nazaj dol, prosim.«

Mala morska deklica: »Bom, bom, ne skrbi.«

Nato je izbruhnil močan vihar in veliki valovi so potopili ladjo s princem na krovu. Mala morska deklica je sledila princu, ki so ga nosili valovi. Pohitela je k njemu, da bi mu pomagala. Rešila ga je in ga pustila na obali ter se hitro vrnila nazaj v morje. Princa so ljudje našli na obali in ga odpeljali nazaj v grad.

Mala morska deklica se je vrnila pod morsko gladino, kjer je obiskala zlobno čarovnico. Povedala ji je, da se je zaljubila v princa, in jo prosila, naj ji pomaga.

Mala morska deklica: »Prosim, mi lahko iz repa narediš noge?«

Čarovnica: »Lahko, ampak to ni enostavno. Če to storim, moram v zameno vzeti tvoj glas.«

Mala morska deklica: »Želim si noge.«

Čarovnica: »Ko se boš spremenila v človeka, se nikoli več ne boš mogla spremeniti nazaj v vilo in nikoli več ne boš videla svoje družine pod morjem.«

Mala morska deklica: »Želim spoznati princa.«

Čarovnica: »Dobro vem, kaj želiš. Ampak, pazi! Ko se bo princ zaljubil v drugo princesko, se boš spremenila v morsko peno.«

Mala morska deklica: »Želim biti človek, kot je princ, in imeti svoje noge.«

Čarovnica: »Dobro, tu imaš napoj.«

Mala morska deklica je prišla k princu, ki ji je povedal, da se je zaljubil v dekle, ki ga je rešilo smrti.

Princ: »K meni je prišla mala princeska in me rešila.«

Mala morska deklica je sklonila glavo.

Princ: »Ne znaš govoriti?«

Mala morska deklica je odkimala.

Princ: »Lepa deklica si in slišiš. Kako ti je ime? Anja? Magdalena? Erika?«

Na obisk je prišla lepa princeska, ki je bila princu všeč in jo je šel pozdravit. Pogovarjal se je z njo in povsem pozabil na malo morsko deklico. Razočarana mala morska deklica je šla na obalo.

Sestra: »Sestrica, tukaj imaš nož, ubij princa in mu vzemi kri. Tvoja duša se po spremenila, spet ti bo zrasel rep in lahko se boš vrnila z nami domov.«

Mala morska deklica pa ni mogla ubiti princa. Nož je vrgla v morje in se spremenila v morsko peno, saj je bila ustvarjena za življenje v morju, in ne za življenje na kopnem.