Od 12. do 19. oktobra se bodo na svetovnem teniškem prvenstvu v Turčiji pomerili najboljši gluhi tenisači. V Antalijo potuje tudi Marino Kegl, ki je peti na svetovni teniški lestvici gluhih. 24-letnega slovenskega tekmovalca bo spremljal oče Darko, ki je njegov osebni trener že od leta 2011 in vrhovni teniški sodnik.

Marino Kegl že od rojstva trpi za popolno izgubo sluha, kar mu je zlasti na začetku kariere povzročalo precej težav. Glavna ovira mladega tenisača, ki se zgleduje po Ferrerju, Nadalu in Federerju, najbolj prikrajša pri orientaciji, eksplozivnosti, ravnotežju in občutku za prostor. »Študije, ki so jih delali v Ameriki, pravijo, da mora gluhi teniški igralec igrati 30 odstotkov bolje od slišečega, da sta enaka. Moj največji sovražnik je veter,« pojasni Marino. Zaradi odsotnosti sluha ne sliši jakosti udarca, kar je za sprejemni udarec pomembna informacija. Najraje ima trdo igralno podlago, saj so na njej odboji najbolj enakomerni in tako lažje nadzoruje žogice in igro. Rekord Marinovega servisa znaša 208 kilometrov na uro, kar tudi za slišeče tenisače ni mačji kašelj. Njegova največja prednost je zagotovo dobrosrčnost, ki jo nemalokrat izkaže z donacijami ljudem v stiski, in v zavedanju, da v življenju ni nič samoumevno in da se brez velikih naporov ne da doseči veliko. Simpatični Sobočan v Sloveniji med gluhimi nima niti konkurence niti primernega sparing partnerja, s katerim bi se lahko pripravljal na največja tekmovanja. Zato kljub gluhoti tekmuje tudi med slišečimi. Na lestvici Tenis Slovenija je trenutno na 25. mestu.

Priprave na svetovno prvenstvo so po besedah trenerja Darka potekale po zastavljenem programu. Posebno pozornost sta poleg kondiciji posvetila agitaciji, ravnotežju, anticipaciji in prostorski orientaciji. Nadvse pomembne so tudi psihološke priprave. Vsi treningi potekajo brez polževega vsadka, ki ga je dobil pred dvajsetimi leti. Enako velja za tekme, kajti tako velevajo pravila med gluhimi. Na tekmah s slišečimi pa ga tudi ne nosi, saj pripomoček ne sme biti izpostavljen vlagi in potu, ki ga pri tenisu nikoli ne manjka.

Vrhunskih strokovnjakov, ki bi imeli izkušnje z gluhimi tekmovalci, ni. Prav tako ne strokovne literature, ki bi obravnavala vrhunske gluhe športnike. Zato pionirsko delo na tem področju izvajata na podlagi dolgoletnih izkušenj in lastnih dognanj. Trener se zaveda, kako pomembna je psihološka pripravljenost tekmovalca. Zato jo zagotavljata tudi z miselnimi igrami, urjenjem zbranosti in motivacijskimi govori.

Tako kot na vseh velikih tekmovanjih se bo tudi na drugem svetovnem teniškem prvenstvu zbrala smetana tenisa gluhih. »Vsakega nasprotnika je treba spoštovati,« pove Marino in nadaljuje, da se nikogar ne boji. »Vsako tekmo bom odigral po najboljših močeh. Točko za točko, brez preračunavanja in špekuliranja,« sklene 188 centimetrov velik tekmovalec. »Prostora za igralne in taktične napake na tako velikih tekmovanjih namreč ni, saj se igra na izpadanje in greš po prvem porazu domov. Vsakega nasprotnika je treba dobro preučiti in se nanj pripraviti,« dodaja trener Darko.

Njegov matični klub slišečih je Železničarski teniški klub Maribor, ki je bil devetkrat zapored proglašen za najboljši teniški klub v Sloveniji. Je tudi član Teniškega kluba Kern iz Avstrije. Svojo tekmovalno formo je letos pilil na številnih turnirjih. Kot posojeni igralec ŽTK Maribor je igral v drugi slovenski ligi za Teniški klub Murska Sobota. Za Teniški klub KERN je igral v drugi avstrijski zvezni ligi. Udeležil se je tudi osmih turnirjev slišečih, kjer je dvakrat igral v polfinalu. Med gluhimi je nastopil le enkrat. Zmaga mu je prinesla laskavi naziv brnskega viteza.

Oče je vlogo trenerja, pa tudi komunikatorja s pokrovitelji in drugimi udeleženci teniške karavane, začel opravljati zgodaj, praktično na začetku sinove kariere. Danes sta hvaležna za podporo sponzorjem Lotto, ki igralca zalaga z oblačili in obutvijo, Head, ki prispeva loparje, strune, gripe in torbe, in Hyunday, ki je že devet let njun nepogrešljivi jekleni konjiček za prevoze na treninge in tekmovanja. Hvaležna sta tudi Radenski, ki ga že šest let zalaga z dragoceno naravno osvežilno pijačo. Velika zahvala gre tudi preostalim sponzorjem, kot sta Ah Meško, Gajo Sport + stil, in tekmovalčevi krovni organizaciji ZŠIS – PK s sponzorji Lidl, Toyota, Loterija Slovenija in Triglav.

Simpatični Sobočan je z uspehom na olimpijskih igrah gluhih v Samsunu leta 2017, ko je bil četrti, pridobil status vrhunskega športnika in se zaposlil na Finančni upravi RS. Žal je konec septembra letos ostal brez statusa vrhunskega športnika, saj mu je, ne po svoji zaslugi, svetovni razred potekel. Tako tokrat na svetovno prvenstvo potuje brezposeln, saj je s FURS-a, kjer je bil eno leto zaposlen kot vrhunski športnik, že prejel odpoved delovnega razmerja. To je za tekmovalca, ki nima vpliva na terminsko izvedbo tekmovanj gluhih najvišjega ranga, vse prej kot dobra popotnica. Aktualno svetovno prvenstvo se je sprva namreč obetalo v juniju, a je prišlo do težav pri izvedbi ter se premaknilo na oktober.

Fant z bisernim nasmehom, popolno predanostjo tenisu in neverjetno srčnostjo osvaja srca gledalcev. A na tokratno svetovno tekmovanje tako odhaja vse prej kot sproščen. Njegov nadaljnji status in vsaj delna finančna razbremenitev družine pa so zdaj odvisni od njegove uvrstitve na svetovnem prvenstvu. Marino večkrat poudari, da bi brez odločnega očeta, ki se je odločil, da mu bo vselej stal ob strani, bil njegov trener in ga spremljal na njegovi karierni poti, brez požrtvovalne mame in babice, že davno odnehal, saj je tenis izjemno drag šport. Oče Darko dodaja, da jih na tej poti, ki je polna ovir, žene naprej Marinova neizmerna volja, da bi dokazal, da navkljub hudi nevidni invalidnosti, kar gluhota je, lahko konkurira tako s slišečimi kakor z naglušnim, ki so v primerjavi z njim v zavidljivo neprimerno boljšem položaju.

Tina Grošelj