Košarka

Miha Zupan

26.10.2010 Pet zmag in štirje porazi ter končno osmo mesto je izkupiček slovenske košarkarske reprezentance, ki je drugič v zgodovini igrala na tako prestižnem tekmovanju. Mnenje večine slovenskih igralcev je, da je osmo mesto realen domet te reprezentance, a hkrati pri vseh obstaja grenak priokus, saj se je v Carigradu pisala slovenska košarkarska zgodovina. Vprašanje je, kdaj bo Slovenija naslednjič nastopila na svetovnem prvenstvu (2014 je v Španiji) in kdaj se bo znova uvrstila med osem najboljših ekip na svetu. "Dosegli smo primarni cilj četrtfinale. Imeli smo tudi višje cilje, toda želje so bile večje od realnosti. Priznati si moramo, da je to realna uvrstitev glede na našo kakovost," meni kapetan Slovenije Jaka Lakovič. Novi predsednik Košarkarske zveze Slovenije Roman Volčič vidi napredek: "Naredili smo korak naprej v primerjavi s prejšnjim prvenstvom na Japonskem. Pokazali smo nekaj odličnih iger, žal pa nam je en poraz nekoliko porušil ravnotežje. Vseeno moramo biti zadovoljni, saj smo se učvrstili med najboljšimi ekipami na svetu." Šestnajsto svetovno prvenstvo pomeni velik mejnik v zgodovini košarke, saj je prvič na parketu zaigral tudi gluh košarkar. Sloveniji gre v velik ponos, da je zaigral ravno za naše barve. Pred odhodom v Turčijo je v izjavi za glasilo Iz sveta tišine Miha Zupan povedal: »Zelo sem bil vesel, ko sem bil vpoklican v reprezentanco. Uresničile so se mi dolgoletne sanje, da bi nastopil na svetovnem prvenstvu. Vesel sem bil, da sem uvrščen med dvanajst najboljših igralcev v Sloveniji. V Turčijo odhajam nepoškodovan in se veselim prve tekme.« Memi Bečirovič, osmi selektor slovenske reprezentance, pa je v izjavi povedal, da je Zupan v formi od začetka sezone dobro napredoval in ga tako s svojo pripravljenostjo prepričal. Gluhote ne vidi kot oviro in računa, da bo Zupan na igrišču pokazal vse svoje košarkaško znanje. Zupan je sicer dobro formo kazal že preteklo sezono, ko se je prvič preizkusil v tujini in zaigral za grškega prvoligaša Trikalo ter v močnem grškem prvenstvu povprečno dosegal 13,6 točke in 5,1 skok na tekmo. »Sezono pri Trikalu ocenjujem kot dobro. Nanjo imam lepe spomine. Zame je bil to prvi klub v tujini in me je bilo malo strah zaradi moje gluhote, nato pa sem bil presenečen, da so me igralci, štab in tudi navijači dobro sprejeli. Na parketu sem vedno prebil veliko minut, zato bom Grčijo ohranil v lepem spominu,« pravi Zupan, ki bo v tujini igral tudi v prihodnji sezoni, v kateri se bo podal na severovzhod v ruski St. Petersburg (nekdanji Leningrad). Za nameček bo z ruskim klubom igral v kvalifikacijah za evropski pokal, kar mu predstavlja izziv, ki ga bo z veseljem sprejel. Tudi sicer Zupanu izzivi niso tuji. S košarko se je začel ukvarjati v Društvu gluhih in naglušnih Ljubljana, od koder ga je zdajšnji direktor Uniona Olimpije Janez Rajgelj pripeljal v Geoplin Slovana. Plinarji so mu potem nekako ponagajali pri prestopu v Union Olimpijo, vendar je v drugi sezoni – po Rajgljevem prvem prihodu v Tivoli – naposled zaigral za Ljubljančane v evroligi, s čimer je postal prvi gluhi košarkar, ki je nastopil v elitni klubski konkurenci. V reprezentanci je prvič dobil priložnost pred šestimi leti v kvalifikacijah za evropsko prvenstvo leta 2005 v Srbiji in Črni gori, leta 2008 je v Atenah sodeloval v kvalifikacijah za uvrstitev na olimpijske igre v Pekingu, nastop na svetovnem prvenstvu pa bo naslednja prelomnica v njegovi karieri. »Na vsaki tekmi bom skušal izkoristiti minute, ki mi jih bo namenil selektor, in pomagati fantom, da se bodo medtem spočili. Prvi del svetovnega prvenstva namreč traja en teden, tekme pa so na sporedu praktično vsak dan, kar je naporno,« dodaja Zupan. Ponosa nad uspehom Zupana ne skriva, niti sekretar Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, Matjaž Juhart, ki je v izjavi dejal: »V prvi vrsti lahko povem, da je celotna gluha skupnost ponosna na našega Miho.« Povedal je še: »Miha Zupan mi je dal besedo, da bo v prihodnje še igral na gluhih tekmovanjih. ZDGNS šport absolutno podpira. Se pa gluha košarka sooča z izzivom generacijskih sprememb. Veseli me, da imamo šest ali sedem košarkašev, v katere pa bo potrebno vlagati čas in trud. Pričakujem, da bomo v naslednjih štirih ali petih letih že dobili prve rezultate.« Slovensko reprezentanco je na svetovnem prvenstvom po besedah Iztoka Remsa, generalnega sekretarja Košarkarske zveze Slovenije, spodbujalo kar pet tisoč navijačev. V Turčijo je odpotovala tudi skupina gluhih, med njimi Marjan Repše, ki je pred odhodom dejal, da je vesel, da bo lahko navijal tudi za Zupana. Pohvale si ob konca prvenstva zaslužijo tudi turški prireditelji, ki so organizacijsko žezlo predali Špancem. Ti bodo gostili naslednjo prvenstvo leta 2014. Gostitelji so letos z dobrimi marketinškimi prijemi poskrbeli, da je bilo na vsakem koraku v Turčiji jasno, da v državi poteka svetovno prvenstvo, v veliki meri pa so jim pomagali tudi turški košarkarji, ki so osvojili prvo medaljo na SP. Vzdušje v vseh petih dvoranah - predtekmovanja so se odvijala v Kayseriju, Ankari, Izmirju in Carigradu - je bilo športno, sojenje solidno, odnosi med košarkarji na parketu pa nikoli niso prestopili mej športne igre ... Naslednji velik projekt slovenske košarke je evropsko prvenstvo prihodnje leto v Litvi. Za razliko od letošnjega prvenstva v Turčiji bo EP kvalifikacijsko sito za olimpijske igre. Večina igralcev iz zdajšnje reprezentance ima namen vztrajati vsaj še eno leto, razveseljivo pa je, da se bo ekipi pridružil tudi Erazem Lorbek. Glede selektorja večjih vprašanj ni, sicer bo o njegovi vlogi na SP razpravljal še strokovni odbor pri Košarkarski zvezi Slovenije, a glede na to, da je Memi Bečirović izpolnil cilje na SP, je njegova prihodnost za krmilom ekipe dokaj zanesljiva.