10. 04. 2020
Zgodovinski pregled gluhih dobitnikov olimpijskih medalj
Še dober mesec dni nas loči do začetka 23. poletnih olimpijskih iger gluhih, ki bodo potekale med 18. in 30 julijem. Letošnja gostiteljica iger, Turčija, pričakuje v mestu Samsun kar 4500 gluhih športnikov iz vsega sveta. Prihajajo iz 109 držav, kar pomeni vse države članice Mednarodnega olimpijskega komiteja gluhih. Pomerili se bodo v 21 različnih disciplinah. Preden bomo predstavili naše letošnje olimpijce in preverili, kako se na športni spektakel pripravljajo teniški igralec Marino Kegl, sprinter Tadej Enci in legendarna košarkarska reprezentanca gluhih, smo za vas pripravili zgodovinski pregled nastopov slovenskih olimpijcev. Začeli smo ga leta 1953, ko je prvi Slovenec nastopil na olimpijadi gluhih in osvojil dve medalji.
Vrhunski šport gluhih se je na mednarodni ravni začel uveljavljati leta 1924, na prvih olimpijskih igrah gluhih v Parizu. Paraolimpijske igre pa so bile prvič organizirane šele leta 1960. Med skupinami invalidov so se gluhi tako prvi začeli ukvarjati z vrhunskim športom na mednarodni ravni. Slovenci smo vse od prvih nastopov veljali za uspešne, v času Jugoslavije so gluhi športniki osvojili šest medalj na olimpijskih igrah, po osamosvojitvi Slovenije pa še sedemnajst.
Prvi Slovenec, ki je nastopil na olimpijskih igrah gluhih, je bil pod jugoslovansko zastavo zdaj že pokojni Anton Kogovšek. Na zimskih olimpijskih igrah v Oslu, na Norveškem, je leta 1953 tekmoval v alpskem smučanju in osvojil dve medalji, v smuku je bil drugi, v kombinaciji pa tretji.
Leta 1969 je na poletnih olimpijskih igrah v Beogradu nastopil Mirko Jerman in v kolesarskem sprintu na 1000 metrov osvojil bronasto kolajno. Njegov rojak Marjan Lampelj je na istih igrah v cestni kolesarski dirki na 100 kilometrov v cilj prav tako prispel kot tretji.
Na teh olimpijskih igrah so Slovenci osvojili še eno medaljo: Rudolf Krošel je bil tretji v disciplini skok v vodo s trimetrske deske.
Kolesar Mirko Jerman je bil uspešen tudi na naslednjih olimpijskih igrah, leta 1973 na Švedskem, in si v kronometru priboril še en bron.
Samo Petrač je najuspešnejši gluhi športnik v zgodovini samostojne Slovenije in verjetno najuspešnejši športnik med vsemi skupinami invalidov. Je edini gluhi športnik na svetu, ki ima medaljo tako z letnih kot z zimskih olimpijskih iger gluhih. Leta 1993 je na poletnih olimpijskih igrah gluhih, v kolesarki dirki na 100 kilometrov, osvojil bronasto kolajno, leta 1995 pa v Yllasu na Finskem drugo mesto v smuku. Na istih igrah je bil na stopničkah še dvakrat: osvojil je še dve bronasti kolajni, v slalomu in veleslalomu. Svojo jekleno moč in izjemen športni talent, predvsem pa, da je izučenega tekmovalnega duha, je dokazal leta 1999, na zimskih olimpijskih igrah gluhih v Davosu, kjer je Sloveniji prismučal zlato kolajno, medtem ko so zdravniki odkrili, da je zbolel za rakom. Toda na naslednjih zimskih olimpijskih igrah, v Sundsvallu na Švedskem, je dosegel še en uspeh, ko je v smuku osvojil srebro.
Med ženskimi lastnicami olimpijskih medalj sta najbolj znani Sabina Hmelina in Lojzka Meglič. Leta 1995 na Finskem sta celo skupaj stali na zmagovalnem odru, Hmelinova je bila zlata, Megličeva pa bronasta v smuku. Sabina Hmelina je potem na istih igrah še dvakrat stala na zmagovalnem odru, potem ko je bila druga v veleslalomu in tretja v superveleslalomu. V Davosu v Švici leta 1999 sta ponovno obe stali na stopničkah: Hmelinova je bila druga, Megličeva pa tretja v superveleslalomu. Njune zadnje olimpijske igre so bile leta 2003, na Švedskem, ko sta spet dosegli dvojni uspeh, Hmelinova z drugim, Megličeva pa tretjim mestom v smuku.
Tako smo Slovenci veljali za velesilo v alpskem smučanju, zaradi teh treh čudežnih gluhih smučarjev, ki jih je poznal ves gluhi svet.
Košarka je že od leta 1949 panoga olimpijskih iger gluhih. Tudi v njej gluhi že vrsto let uspešno zastopajo Slovenijo. Leta 1996 so v Krakovu na Poljskem osvojili prvo bronasto medaljo v kolektivnem športu v samostojni Sloveniji. Naslov evropskih prvakov so osvojili dvakrat. Prvič so zmagali leta 2004 v Ljubljani, drugič pa osem let pozneje v Konyi. Med druge dosežke košarkarske reprezentance šteje tudi tretje mesto na svetovnem prvenstvu v Atenah leta 2002. K olimpijskim uspehom reprezentance spadata tudi dve srebrni kolajni na olimpijskih igrah gluhih, leta 2001 v Rimu in leta 2005 v Sydneyju.
Na zadnjih zimskih olimpijskih igrah, leta 2015 v ruskem Hanti Mansijsku, pa je Anja Drev osvojila tretje mesto v smuku.
Ne glede na vsa osvojena odličja gluhi športniki v preteklosti za svoje uspehe in dosežke niso bili nikoli ustrezno ovrednoteni niti nagrajeni. Če bi nastopali med slišečimi, bi bili nedvomno zvezdniki, ki bi jih nagrajevali država in sponzorji. Tako pa je njihova odlična športna kariera zapisana z zlatimi črkami le v svetu športa gluhih. Izjema je gluhi košarkar Miha Zupan, ki igra s športniki neinvalidi. Zagotovo smo na svoje gluhe športnike lahko ponosni, saj je vsak od njih fenomen, ker se je s tako malo podpore prebil v ospredje in prav na vrh najboljših gluhih športnikov.
Nov list v zgodovini gluhih športnikov se bo pisal od letošnjega maja naprej, s sprejemom prenovljenega Zakona o športu. Ta predvideva finančne nagrade za prejemnike paraolimpijskih kolajn in kolajn z olimpijskih iger gluhih ali svetovnih prvenstev. Nagrajeni bodo tudi športniki invalidi, ki so medalje osvojili še v času Jugoslavije. Tako bodo do pravic upravičeni vsi dobitniki medalj, osvojenih tudi v času pred osamosvojitvijo Republike Slovenije in pred sprejetjem novega Zakona o športu. Tako bodo naši športniki na letošnjih igrah verjetno še bolj motivirani. Nekdanji prejemniki olimpijskih medalj pa bodo nagrajeni ob upokojitvi, takrat država predvideva izplačevanje mesečnega dodatka k pokojnini, podrobnosti bodo urejene v Zakonu o dodatkih h pokojninam za izjemne dosežke na področju športa, ki ga je v parlamentarno obravnavo vložil Peter Vilfan, poslanec Desusa.
mag. Tina Grošelj